Ljubljenčki
Zelenjavne zaloge v kleti
Nikar ne pozabimo na zelenjavne zaloge, ki smo jih shranili v kleti. Sproti odstranjujemo uvele ali gnile liste in vlažimo pesek, v katerem shranjujemo korenasto zelenjavo.
Kadar zunaj ne zmrzuje, prezračimo prostore, kjer imamo pridelke. Če v kleteh hranimo krompir, ga potresemo s sredstvom proti kaljenju. Prosti čas uporabimo še za to, da temeljito očistimo orodje. Kovinske dele premažemo proti rjavenju. Pregledamo ostanke gnojil, škropiv in semen ter jih shranimo na ustreznem prostoru.
Sobnim lepoticam je presuho
Sicer pa se v zimskem času bolj kot z vrtom ukvarjamo z zelenimi ljubljenkami v notranjih prostorih. Ker pa so ti ogrevani in tako suhi, jim je potrebno zagotoviti predvsem dovolj vlage.
Rumene ploščice zaznajo škodljivce.
Nevenka Breznik, strokovnjakinja kluba ljubiteljev rastlin, Kluba Gaia, svetuje, da lahko več vlage sobnim rastlinam zagotovimo tako, da jih združimo v skupine.
Na okenskih policah lahko vzgojimo najrazličnejša zelišča in tudi nekatero zelenjavo, denimo korenček in peteršilj.
Poleg tega jih večkrat dnevno pršimo s postano vodo, ogreto na sobno temperaturo. Pri tem zadnjo tretjino vode v steklenici zavržemo, saj je v njej največ apnenca, nanj pa so posebej občutljive kisloljubne rastline, na primer azaleja in kamelija.
Prijeten topel prostor privablja škodljivce
Suh zrak je pogosto tudi vzrok, da se na rastlinah pojavijo rastlinski škodljivci. Pogoste so na primer listne uši. Da jih hitreje opazimo, lahko med sobne rastline postavimo majhne rumene lepljive ploščice. Takoj ko jih zaznamo, pa uši zatremo z ekološkim insekticidom na osnovi naravnega piretrina.
V toplih in suhih prostorih se rade pojavijo tudi pršice. Ponavadi najprej opazimo spremenjeno barvo listov, ki postanejo neenakomerno zelene ali rumene barve.
Če vzamemo povečevalno steklo in si ogledamo spodnjo stran listov, bomo videli množico rjavkastih drobnih živalic, ki s premikajo po površini. Ker lahko ta škodljivec našo rastlino popolnoma uniči, še pravočasno ukrepamo z ekološkim pripravkom na osnovi kalijevih soli.
Premočno zalivanje škodi
Včasih je težko natančno ugotoviti, koliko vode potrebuje neka rastlina, zato jih zalivamo premočno. Tako se pozimi zelo rada pojavi koreninska gniloba, ki se kaže kot rumenenje in propadanje spodnjih listov na rastlini. V tem primeru občutno zmanjšamo zalivanje in rastlino zalijemo s sredstvom proti koreninski gnilobi.
Pozimi večina rastlin počiva, nekatere pa tudi cvetijo. To so predvsem azaleja, kamelija, božični kaktus, ciklama, vijolica, spatifil. Vsem tem rastlinam je potrebno tudi pozimi zagotoviti dovolj hranil, zato jih vsak teden ali na štirinajst dni pognojimo. Uporabimo tekoče gnojilo ali pa gnojilo v obliki šumeče tablete.
Pomagajmo rastlinam zadihati
Na večini zelenih velikolistnih rastlin se zelo rad nabira prah, ki zamaši listne reže, zato rastlina teže diha. Prah z listov redno brišemo z vlažno krpo in rastline poškropimo z naravnim balzamom za liste.
Balzam jih zaščiti in odmaši listne reže, preprečuje nabiranje prahu ter da listom naraven, zdrav lesk.
