LjubljenčkiV nadaljevanju si preberite nasvete strokovnjaka Kluba Gaia Marka Devetaka o tem, kdaj in kako sadimo vrtnice, kakšna tla jim godijo ter v katere skupine jih delimo.
Prava lega za sajenje
Vzgoja zdravih in lepih vrtnic se začne že s pravilno izbiro odpornih sort, priporoča strokovnjak Kluba Gaia Marko Devetak. Zelo pomembna pa je tudi ustrezna lega sajenja.
Vrtnice najboljše uspevajo na sončnih, južnih legah in na bolj zračnih delih vrtov. Marko Devetak zato v splošnem odsvetuje sajenje vrtnic med druge rastline grmaste rasti.
Za zdravo rast vrtnic je najbolje izbrati sončno in južno lego
Če vrtnice rastejo v senci zidov ali višje rastočih rastlin namreč slabše uspevajo in so bolj nagnjene k razvoju različnih glivičnih bolezni kot so šipkova pepelovka in črna listna pegavost vrtnic.
Godijo jim zračna ilovnata tla
Zelo pomembna so tudi tla, ki morajo biti dobro založena s hranili in zračna. Vrtnice zelo dobro uspevajo na zračnih ilovnatih tleh, kjer je pH tal med 5,5 in 7.
Če so tla vrta preveč bazična, lahko prihaja do primanjkljajev različnih mineralov, na primer železa, zato listi rastline bledijo. Podobne težave snastanejo tudi ob pomanjkanju magnezija, ki je v apnenčastih tleh rastlinam slabše dostopen.
Z dolgodelujočim organskim gnojilom v peletah povečamo delež organske snovi v tleh, zato vrtnica lepše raste
Da bi stanje prsti, kjer bo cvetoči nasad, izboljšali, lahko pri sajenju vrtnic v tla zadelamo tudi specialno zemljo za okrasne rastline.
Vsakoletna uporaba dobre vrtne zemlje in komposta skupaj z dolgodelujočim organskim gnojilom v peletah zgodaj spomladi poveča delež organske snovi v tleh, kar izboljša rast rastline.
Kljub temu po prvem cvetenju (začetek julija) svetujemo še uporabo specialnega mineralnega gnojila za vrtnice.
Jesensko sajenje in obnova
Jesen je primeren čas tudi za obnovo starejših nasadov. Slabotne ali mrtve rastline izkopljemo in posadimo nove. Pred sajenjem je potrebno ustrezno pripraviti tla, najboljša je uporaba dobre vrtne zemlje, ki jo dodamo v sadilno jamo, ali pa uporaba specialne zemlje za okrasne rastline.
Sadilna jama mora biti globoka vsaj štirideset centimetrov. Zelo pomembno je, da je cepljeno mesto dva do pet centimetrov pod zemljo.
Pozorni moramo biti tudi na korenine, saj le-te v sadilni jami ne smejo biti zvite v klobčič in se morajo razporediti po prostoru.
Na hladnejših območjih sadike vrtnic jeseni zavarujemo pred zmrzaljo z uporabo slame ali smrekovih vejic, ki jih ovijemo okoli stebla.
Devet skupin vrtnic
Skupno vrtnice uvrščamo v devet razredov. Med višje rastline sodijo plezalke ali ramblerji in popenjave vrtnice. Za razliko od plezalk popenjave vrtnice za rast potrebujejo oporo. V obeh razredih so sorte, ki samo enkrat cvetijo, obstajajo pa novejši kultivarji, za katere je značilno večkratno cvetenje.
Za vtrovne lege lahko izberemo vrtnico Knirps, ki je kompaktne rasti
Če se odločamo za gredice, je bolj smotrno sajenje mnogocvetnih vrtnic, pri katerih se cvetenje ponavlja, prav tako sorte v tem razredu ne presežejo višine 120 cm. Na vrtovih, kjer ni prostora, da bi pripravili gredice ali žive meje iz vrtnic, je boljše posaditi rožne grme. Nekatere sorte iz razreda rožnih grmov zrastejo tudi do višine dveh metrov in več.
Prekrovne vrtnice so primerne zlasti za pasove ob poteh, saj merijo v višino le do trideset centimetrov. Zanje je značilna stranska razrast, zato pridejo v poštev tudi ob zasaditvi brežin. Primerne so predvsem za območja, kjer je pozimi velika nevarnost pozebe. Še nižje rasti so pritlikave vrtnice, ki so namenjene predvsem za gojenje v loncih. V višino merijo do 15 cm.
Poleg prej naštetih razredov poznamo še poliante, ki so tudi nižje rasti, imajo preproste cvetove v socvetju in atrijske vrtnice, ki so nekoliko nižje od mnogocvetnih. Verjetno se med najlepše vrtnice uvrščajo hibridne čajevke oz. velecvetne vrtnice, za katere je značilen po en večji cvet na poganjek.
Pogosto jih uporabljamo za rezano cvetje. Med odpornejše velecvetne vrtnice sodita predvsem sorti Nostalgie in Rebel.
