Ljubljenčki
Sadimo vrtnice z bolj bleščečimi listi, ki so praviloma bolj odporne.
Na vrtnicah zasledimo različne škodljivce in bolezni. Strokovnjaki Kluba Gaia, ki pogosto svetujejo ljubiteljem vrtnarjenja, predstavljajo nekaj najbolj pogostih težav, ki spremljajo to vrtno lepotico in opozarjajo na kaj moramo biti pozorni, da bo kraljica vrta lahko upravičila svoj laskavi naziv.
Njene pogoste spremljevalke so uši, pršice in gosenice. Uši največkrat zasledimo spomladi in zgodaj poleti na mladih, sočnih poganjkih. Največkrat se zadržujejo na spodnjem delu lista, zato jih lahko najbolj učinkovito zatremo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina.
V času poletne vročine lahko kaj hitro naletimo tudi na invazijo pršic. Njihov napad najlažje prepoznamo kot drobne sive pege na listih, slednji tudi postanejo marmorirani, bledijo in odpadajo, ob močnejšem napadu pa jih obdaja še tanka pajčevina. Najbolj pogosto se pršice pojavljajo v toplih in suhih poletjih, v bolj deževnih letih pa z njimi skorajda nimamo težav. Šibkejše napade »krotimo« z ekološkim insekticidom iz kalijevih soli maščobnih kislin, ob močnejšem pojavu pa si pomagamo z registriranim pripravkom proti pršicam.
Na vrtnicah so pogoste plesni in pegavost
Pri vrtnicah nas lahko že v spomladanskem času grdo preseneti pepelasta plesen, ki je pogosta tudi v poletnih mesecih, ko so dnevi nekoliko toplejši. Za širjenje bolezni zadostuje že rosa in pogosto nihanje temperature. Bel prah najprej zasledimo na mladih popkih in vrhovih mladih listov. Okužene poganjke redno izrezujemo, vrtnice pa tudi enkrat na teden škropimo z ekološkim pripravkom na osnovi njivske preslice.
Črna listna pegavost vrtnice
Pomagamo si lahko tudi tako, da sadimo sorte z bleščečimi oziroma bolj »povoskanimi« listi, ki so praviloma bolj odporne. Druga zelo pogosta bolezen vrtnic je črna listna pegavost, za katero so značilni črni madeži z rumenim listnim robom. Bolezen hitro napreduje in povzroča predčasno odpadanje listja. Za preprečevanje širjenja okužbe je obolele liste potrebno pobrati in sežgati, izogibamo pa se tudi zalivanju po listih ter redno preventivno škropimo z ekološkim pripravkom na osnovi njivske preslice.
Poleg pepelovke in črne listne pegavosti na vrtnicah zasledimo tudi šipkovo rjo, ki ob močnejših okužbah lahko povzroči popolno odpadanje listja. Bolezen se prenaša z vetrom in prezimuje na odpadlem listju. Največkrat jo opazimo, ko se na površini listov ali drugih delih rastline pojavijo oranžno rumeni poletni trosi, ki širijo okužbo med rastno dobo. Na istih mestih se jeseni pojavijo še črni madeži. Za varstvo proti pepelovki in rji ob pojavu prvih znakov bolezni uporabimo registriran pripravek.
Vrtnice pred ušmi poškropimo s pripravkom iz naravnega piretrirna.
Preprečimo napake pri zaščiti
Pri zaščiti se kaj hitro zgodi, da napačno doziramo sredstva za škropljenje. Da bi to preprečili, si vselej vzamemo čas in skrbno preberemo predpisana navodila, ki so zapisana na embalaži. Pripravki v razpršilkah, ki so prilagojeni za takojšno uporabi, imajo navodila natisnjena na zadnji strani embalaže, včasih pa je potrebno na hrbtni strani odstraniti tudi površinsko nalepko pod katero se »skrivajo« vsa podrobnejša navodila.
Pripravki v koncentratih imajo navodila napisana na priloženem listku, kjer so opredeljene tudi pravilne mešanice. Predpisanega razmerja se natančno držimo. Če škropimo s premočno koncentracijo, lahko poškodujemo liste in cvetove. V primeru, da sredstvo doziramo v manjšem odmerku od predpisanega, pa lahko bolezni in škodljivci postanejo odporni na sredstva, ki smo jih uporabili, varstvo pa tako ni učinkovito. V času, ko je rastlina že okužena, uporabimo sredstva s sistemičnim delovanjem, saj so bolj učinkovita od kontaktnih.
