S 1. junijem so se začeli uporabljati prenovljeni zakoni s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Med drugim naj bi novi zakoni prinesli racionalnejše in krajše postopke, lažje usklajevanje različnih interesov, večjo pravno varnost vlagateljev in učinkovitejši nadzor.

► Glavne novosti, ki jih prinaša nova gradbena zakonodaja

V Sloveniji je bilo avgusta izdanih 644 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je 24 odstotkov več kot julija. Gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe je bilo 266 oz. 26 odstotkov več, za nestanovanjske stavbe pa 378 oz. 24 odstotkov več, je objavil statistični urad.

Celotna površina vseh avgusta načrtovanih stavb naj bi merila 150.622 kvadratnih metrov, kar je devet odstotkov več od površine stavb, načrtovanih julija. Površina načrtovanih stanovanjskih stavb bo večja za 50 odstotkov, medtem ko bo površina nestanovanjskih stavb manjša za 18 odstotkov.

► Kako do gradbenega dovoljenja?

Največ, 98 odstotkov gradbenih dovoljenj je bilo izdanih za novogradnje, dva odstotka pa za spremembo namembnosti. Število gradbenih dovoljenj za novogradnje je bilo za 25 odstotkov višje kot julija.

Z gradbenimi dovoljenji, izdanimi avgusta, se bo gradilo 49 odstotkov več novih stanovanj kot s tistimi, izdanimi julija.

Največ stanovanj se bo gradilo v savinjski statistični regiji, in sicer kar 101 stanovanje, kar je 26 odstotkov vseh načrtovanih. Sledi osrednjeslovenska statistična regija (68 stanovanj ali 17 odstotkov vseh) in podravska statistična regija (60 stanovanj ali 15 odstotkov vseh). V drugih regijah se bo gradilo manj stanovanj, najmanj v zasavski statistični regiji, le štiri.

► Kako izbrati pravega arhitekta?

Kažejo se že prve pomanjkljivosti

Po novem gradbenem zakonu je treba tudi za enostanovanjske objekte pridobiti uporabno dovoljenje. Tega ni mogoče izdati za nedokončan objekt. In če objekt nima fasade – je nedokončan. Vselitev v stavbo, ki nima izvedene fasade, torej po novem zakonu ni več mogoča. Da bi štel objekt za dokončanega, mora imeti tudi ustrezno fasado. "Če objekt nima izvedene fasade, ne moremo šteti, da so dela na objektu končana, saj v tem primeru niso izpolnjene vse bistvene zahteve (15. člen GZ), predvsem zaščita pred hrupom ter varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba obnovljivih virov energije," so sporočili z UE Murska Sobota za Vestnik.si, kjer so izpostavili težavo družine, ki se je želela vseliti v svojo nedokončano hišo, saj je stanovanje, v katerem je bivala, prodala, vseliti pa se ne more, ker ji to preprečuje nova zakonodaja. 

Če ni izdano uporabno dovoljenje, tudi ni mogoča izdaja hišne številke in posledično prijava stalnega bivališča. 

Zakonodaja s tem močno omejuje vse, ki so računali, da se bodo lahko v svoj objekt vselili in fasado izvedli nekoliko pozneje, ko bodo finančno sposobni. Vsi vemo, da je gradnja objekta vse prej kot poceni, a očitno bo po novem treba računati tudi na to oviro.