Roberto Rossi je italjanski arhitekt, ki se je v severni Italiji lotil prav posebnega projekta - vrteče se hiše. Objekt se lahko zarotira tudi za 360 stopinj in je prva tovrstna gradnja na tamkajšnjem območju.

Posestvo, ki se nahaja na strmem pobočju na severni italjanski obali v bližini Riminija, ima čudovit razgled na okoliško pokrajino in teh se je naročnik, ki je sicer tudi velik ljubitelj tehnologije, hotel čim bolj naužiti. Kako je to dosegel? Preprosto - bil je le dovolj drzen (in seveda imel tudi dovolj pod palcem), da si je zaželel kar premikajoče se hiše.

Vrteči objekt je grajen v obliki osemkotnika, ki stoji na osrednjem podpornem stebru, širokem en meter. S pomočjo mehanskega sistema se ta osemkotni kubus lahko okrog stebra zavrti v eno ali drugo smer. To omogoča ustvarjanje različnih ambientov, v katerih uporabniki vedno znova užiejo največ. A to ni edina prednost te visokotehnološke gradnje. Z vrtenjem objekta je namreč moč doseči tudi prilagajanje solarnih panelov, ki so tako čim dlje lahko izpostavljeni sončni svetlobi in posledično najbolj učinkoviti.

Hiša je samooskrbna, saj vso potrebno energijo pridobi s fotovoltaiko. Na strehi so sončne celice, ki, glede na to, da sonce ves čas in v celoti izkoristijo, proizvajajo zadostno količino energije. Hiša je opremljena tudi z lastno toplotno črpalko in solarnim sistemom. S trajnostnega vidika je izjemno dovršena, saj zaradi svojega vrtenja v največji možni meri za proizvodnjo energije izkorišča naravne vire. Z rotacijo samega objekta je avtor tako poskrbel za optimizacijo proizvodnje in porabe energije.

Po Rossijevih načrtih je hišo konstruiralo italjansko gradbeno podjetje ProTek. Obodno konstrukcijo stavbe so sestavili iz jeklenih okvirjev, kot polnila pa so uporabili lesene panele, izolirane s konopljinimi in lesnimi vlakni. Največji izziv pri gradnji je bil namreč stavbo ohraniti tako lahko, da vzdrži rotacije brez poškodb. Posledično pa zaradi lažje nosilnosti porabi tudi manj energije za vrtenje.

Kot referenčni primer je Rossi izhajal iz še enega rotirajočega se italjanskega doma, in sicer Vile Girasole, ki se nahaja v bližini Verone in se dandanes uporablja v turistične namene. Njeno ime v prevodu pomeni sončnica, saj se tako kot visoka rumenolistna cvetlica odpira in vrti proi soncu. Dvonadstropna eksperimentalna gradnja je zasnovana v obliki črke L, zgrajena pa je bila v 30. letih prejšnjega stoletja, in sicer po načrtih arhitektov Angela Invernizzija in Ettoreja Fagiuolija. Omenjena hiša sicer ne stoji na enem osrednjem stebru kot njena mljaša sestra iz Riminija, temveč okrog osi kroži po nekakšnih tračnicah. Pri preučevanju Vile Girasole je avtor znova odkril futuristično avandgardno, ki je bila zanj od nekdaj izredno privlačna in je močno vplivala tudi na snovanje rotirajoče se hiše.