Kulturna krajina slovenskega podeželja se v zadnjih desetletjih postopoma spreminja v vse bolj nasičeno barvno paleto. Obstajajo osnove likovne teorije, ki bi jih kot uporabniki javnega prostora in poseganja vanj morali spoštovati, obstajajo prostorska določila, ki jasno narekujejo, med katerimi barvnimi odtenki naj se na zunanjem ovoju grajenih objektov izbira. A pravila očitno tudi v tem primeru ne veljajo enako za vse. Tega se zaveda tudi peterica študentov, ki je na družbenih omrežjih za zabavo ustanovila stran z imenom 50 odtenkov slovenskih fasad, kjer na hudomušen način ravno o tem ozavešča sledilce. Zakaj nekatere hiše spominjajo na jagodno torto, razglednico s Karibov ali na nikoli sestavljivo rubikovo kocko? O tem in še čem smo poklepetali z njimi.

Za osnovno idejo stoji pet študentov popolnoma različnih študijskih smeri, ki jim je skupna predvsem ljubezen do estetike. Kaj več od tega ne razkrivajo. "Lahko pa izdamo, da smo skupina, ki jo sestavljajo strojnik, andragoginja in rusistka, gradbenik, komunikologinja ter ekonomist." 

Peterica že nekaj let zapored skupaj preživi najdaljšo noč v letu, vsako leto na drugem koncu Slovenije in v drugi najeti hiši. "Na poti do hiše, v kateri smo preživeli prvo skupno novo leto, smo med vožnjo opazovali okolico. Začeli smo debatirati o barviti okolici in fasadah, ki na neki način onesnažujejo okolje. Utrnila se nam je ideja, da bi lahko problematiko približali tudi drugim na humoren način, in sicer prek družbenih omrežij." In tako se je vse skupaj začelo. Ime 50 odtenkov slovenskih fasad so navezali na takratni trend knjižne in filmske uspešnice, ki je obnorela nežnejši spol in na katero parodij ne manjka. "Glede na raznobarvnost slovenskih fasad je ime sovpadalo s trendom in zastavljeno idejo," še hudomušno dodajo.

Kakšne poglobljene filozofije za osnovno domislico sprva niso imeli. "Iskreno povedano, je na začetku edina globoka stvar pri ideji bila, da smo pogledali globoko v kozarec (smeh) in tako smo skozi šalo očitno razvili dobro idejo," prizna ekipa. "Z vsako novo sliko fasade, ki so nam jo poslali ali smo jo našli sami, smo se začeli resneje spraševati, kje so meje svobodnega izražanja posameznika in kdaj ta svoboda poseže v svobodo drugega oziroma v javni prostor nasploh, ki naj bi bil nevtralen. Ta meja se nam zdi ključna pri tej problematiki."

Za najljubšim primerkom fasade, ki so ga ustvarjalci prejeli v svoje uredništvo, je tudi zanimiva anekdota. "Konkurenca je res huda, ampak naš najljubši primerek ostaja fasada, na kateri je naslikana slovenska zastava. Za njo stoji legenda, da je lastnik hiše naslikal zastavo zato, ker mu je grozilo rušenje črne gradnje, simbolov nacionalne države pa se ne sme uničiti oziroma v tem primeru rušiti, zato naj bi hiša stala še danes."

Toliko, kot so si različne njihove študijske smeri, je različen tudi njihov pogled na svet. Ko avtorje povprašamo, od kod jim navdih za tako zgovorne fotomontaže, povedo: "Nismo strokovno obremenjeni, vsak prihaja s svojega področja, zato se ideje porajajo same od sebe. Takšne fasade kar kličejo po hudomušnih objavah," dodajo. Velikokrat jih navdihne aktualno dogajanje, večinoma pa črpajo iz asociacij. "S tem poskušamo barvno fasado postaviti v nov kontekst. Včasih se celo zgodi, da nam naši oboževalci že sami od sebe pošljejo kakšno duhovito primerjavo, za kar smo jim zelo hvaležni."

Ste pričakovali tako množičen odziv podobno mislečih? 

"Ne. Bili smo presenečeni, da je naša stran dosegla tako velik odziv, sploh glede na to, da vanjo nismo vložili niti enega evra. Veseli smo, da obstaja toliko ljudi, ki želijo problematizirati to tematiko, sploh pa, ker to skupaj počnemo na humoren način. Menimo, da je skrivnost uspeha v tem, da vzameš neko situacijo iz vsakdanjega življenja in jo predstaviš na neki novi način. Velik odziv je morebiti iskati tudi v dejstvu, da se ne opredeljujemo preveč na eno ali drugo stran (ali je fasada lepa ali grda), ampak puščamo odprto interpretacijo vsakemu."

Glede na to, da ima skupina na družbenih omrežjih že več kot 7300 sledilcev, številka pa vztrajno raste, smo jih povprašali, ali so mogoče razmišljali tudi o kakšni poslovni ideji, a peterica pravi, da se prodala zagotovo ne bo. "Smo se pa že domislili kar nekaj dobrih idej, ki bi jih lahko razširjali tudi izven okvirjev družabnih omrežij, vendar naj zaenkrat ostanejo skrivnost."

Vprašanje vredno milijon dolarjev je tisto, ki se nanaša prav na vzroke za obstoječe stanje. "Glede na to, da nismo iz arhitekturnih vod, težko odgovorimo na to vprašanje. Smo si ga pa že večkrat zadali. Pa se tudi znotraj naše skupine ne strinjamo popolnoma glede te teme. Morda premajhna regulativa na tem področju, morda premalo spoštovanja do arhitekture in urbanizma. Spet smo pri tistem vprašanju meje med javnim in zasebnim."

Na kakšen način bi bilo po vaše še treba ozavestiti ljudi, da bi v prostor posegali s spoštovanjem in ne po načelu: "Bolj barvito fasado imam, več veljam"?

"Najprej bi bilo treba izvedeti, kakšen motiv se sploh skriva za kričečimi fasadami. Morda je komu res samo všeč fluorescenčno zelena, pa niti ne pomisli, da sosedu vsako jutro, ko na balkonu pije kavo, postane slabo in ga barva bode v oči. Potem pa spet ugovor: zakaj pa si ne pobarva notranjih sten na fluorescenčno zeleno, pa naj jih gleda sam in sosedu ne uničuje jutranjega razgleda! Obstaja še mnogo vprašanj, ki so morda bolj stvar psihologije kot poznavanja arhitekturnih zakonitosti. Predvsem je pomembna debata o tej temi in neki konsenz ljudi, ki živijo v določeni skupnosti. Vsekakor pa smo pristaši ozaveščanja skozi šalo oziroma gogoljevskega 'smeha skozi solze'."

Kot eno od rešitev vidijo predvsem možnost odprtega diskurza. "Naš cilj ni okarati in okrcati vseh ljudi, ki si postavijo barvne fasade, mi nismo moralni sodniki in ne odobravamo fasadnega rasizma oziroma 'fasadizma' (smeh). Želimo le spodbuditi ljudi k razmišljanju o tej temi, o debatah na to temo in k posledičnemu (ne)ukrepanju. So pa pisane fasade zagotovo dober material za parodiranje. Smo že razmišljali, da bi intervjuvali lastnike barvnih hiš in njihove sosede, morda bi tako prišli do boljšega odgovora. Če nas bere kakšen študent ustrezne smeri, ki bi pisal magistrsko ali diplomo na to temo – smo za sodelovanje!"