Krščanstvo ni popolnoma prekrilo predkrščanskih šeg v času najkrajšega dne v letu. Delno so se ohranile ob nekaterih dneh krščanskega koledarja v obdobju od vseh svetih, 1. novembra, pa do pusta, ki je že na pragu pomladi, opozarjajo etnologi.

Božič je družinski praznik

Božič je družinski praznik, praznik celotnega gospodinjstva. Na večer pred božičnem, na sveti večer, so molili ob jaslicah in peli božične pesmi. Obredno so kadili s kadilom in kropili z blagoslovljeno vodo hiše, gospodarska poslopja in polja. Ponekod, zlasti ob hrvaški in furlanski meji, so zanetili božični panj ali štor, o čemer je pisal tudi Valvasor. A je omenil tudi, da so duhovniki proti tej šegi, pri kateri so štoru celo dajali jesti. Do božičnega večera so bili domovi že okrašeni z božičnim okrasjem in jaslicami, od prehoda z 19. na 20. stoletje tudi z božičnim drevesom. Zlasti na podeželju je bila vsaj do 60. let 19. stoletja večerja postna, medtem ko so po vrnitvi s polnočnice pogosto jedli koline.

Obdarovanje za božič le skromno

Obdarovanje za božič, ki ga pozna dediščina na slovenskem narodnostnem območju, je bilo skromno. Tako so denimo na območju Kostanjevice otrokom na božični večer metali lešnike in orehe, čemur so rekli božičnica. Na Notranjskem so otroci sredi 19. stoletja verjeli, da prinašalec darov v sveti noči daje darove v čevlje, nastavljene na ognjišču. Ponekod pa so verjeli, da na sveti večer Jezušček nosi, torej da Jezušček obdaruje z božičnimi darili. Med svetovnima vojnama se je na Slovenskem vsaj v mestnem okolju uveljavilo tudi božično obdarovanje odraslih. Na božični večer je bilo vsaj do sredine 20. stoletja v navadi vedeževaje o prihodnjem letu in čaranje. Po ljudskem verovanju naj bi bilo na božični večer mogoče slišati živino, ki naj bi se med seboj pogovarjala o dogodkih v prihajajočem letu. Dekleta v Poljanski dolini nad Škofjo Loko pa so si želela s tresenjem bezgovega grma pričarati ženina.

Nepogrešljiva spremljevalca božiča jaslice in božično drevo

Prve jaslice so leta 1560 postavili jezuiti na Portugalskem, zagotovo sredi 17. stoletja pa so jih imeli tudi v jezuitski cerkvi pri sv. Jakobu v Ljubljani. Iz cerkva so se širile po meščanskih domovih, v začetku 19. stoletja pa so prišle na podeželje. Božično drevo so Slovenci prevzeli v 19. stoletju od Nemcev. Po prelomu iz 19. v 20. stoletje se je uveljavljala v meščanskih krogih, med slovenskim kmečkim prebivalstvom pa je ostala neznana do 1. svetovne vojne. Pred njegovo uveljavitvijo je bilo na večjem delu slovenskega območja razširjeno obešanje smrečice pod strop, ki se je deloma ohranilo še nekaj let po drugi svetovni vojni. Božično drevo je po drugi svetovni vojni zlasti na javnih mestih zamenjala novoletna jelka, ki so jo postavljali po božiču in je bila šega socialističnega obdobja. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 pa se je božično drevo znova pojavilo tudi na javnih mestih.

Na božični dan so ponekod načeli božični kruh

Na božični dan, 25. decembra, razen odhoda k maši ni bilo v navadi odhajati z doma. Tako tudi na obiske niso hodili, ker bi po ljudskem verovanju s tem prinesli nesrečo v obiskano hišo. Kosilo je moralo biti obilno. Ponekod so že na božični dan, drugje pa šele na novoletni dan ali na dan sv. treh kraljev, 6. januarja, načeli božični kruh, ponekod znan kot poprtnik. Ta obredni kruh v obdobju od božiča do sv. treh kraljev, ki so ga ponekod sestavljali trije hlebci, je bil "boljši kruh", torej iz bele moke, masla in mleka, okrašen s testenimi kitkami in ptički ter letnico prihajajočega leta.

Položili so ga na božično mizo in pokrili s prtičkom, poleg pa pogosto dodali denimo skodelico z blagoslovljeno vodo, vejico iz cvetnonedeljske butare in razpelo. Verjeli so, da ima zdravilno ali magično moč. Prvi opis božičnega kruha na slovenskem narodnostnem območju je iz 17. stoletja, ponekod pa ga še vedno pečejo. V Dobrepolju na Dolenjskem so sredi decembra letos priredili že 4. državno razstavo in ocenjevanje poprtnikov. Poprtnik je po drugi svetovni vojni izpodrinila potica, ki je bila na Kranjskem 17. stoletja kmečka, meščanska in plemiška božična jed z nadevom iz orehov in medu.

V branje priporočamo še: