Božični kaktus (Schlumbergera) je rastlina brez bodic, a s čudovitimi cvetovi, ki izvira iz Južne Amerike. Njegovi cvetovi so v nasprotju s 'cvetovi' božične zvezde pravi, pri slednji gre namreč zgolj za obarvane liste.

Obstaja nekaj nejasnosti glede poimenovanja, saj božični kaktus ne cveti nujno zgolj v božičnem času, ampak lahko že novembra ali celo spomladi. Zaradi tega so v nekaterih angleško govorečih državah rastline poimenovali kar po času cvetenja, in tako poznajo t. i. kaktus zahvalnega dne (Thanksgiving Cactus), božični kaktus (Christmas Cactus) in velikonočni kaktus (Easter Cactus). Pri nas je najpogostejši božični, poznamo pa tudi velikonočnega. Njegovi cvetovi, ki so dolgi od 6 do 8 centimetrov, so beli, rdeči ter svetlo vijoličasti.

V osnovi božični kaktus sodi med členkaste kaktuse in nima bodic, izvira pa iz Južne Amerike, natančneje iz brazilskih gozdov. Ne raste v zemlji, ampak kot epifit, torej ima korenine na drevesnem deblu ali vejah. Ima grmičasto obliko in mnogo povešenih členkov, dolgih do pet in širokih do tri centimetre. Vodo črpa iz kondenzacijske vlage, hranilne snovi pa iz razpadajočih delov rastlin. Doma ga seveda ne gojimo na drevesih, ampak bo najbolje uspeval v humusno-šotni peščeni zemlji, posoda naj bo nekoliko večja.

Če božičnega kaktusa še nimate in si ga nameravate v prihodnjih dneh omisliti, naj vam ga v cvetličarni zavijejo v papir. Zaradi prenašanja s toplega na hladno se namreč lahko popki vsujejo in ne bo nič s čudovitimi cvetovi med prazniki. Sicer vzgoja ni tako zahtevna, a je vendarle priporočljivo upoštevati določene zahteve rastline.

Kako skrbeti za božični kaktus?

Za uspešno rast božični kaktus ne potrebuje veliko svetlobe, zato tudi cveti v času, ko so noči daljše. Najprimernejša temperatura zanj je 15 stopinj Celzija ponoči in do 18 podnevi, a se je z leti prilagodil tudi na nekoliko višje temperature, saj je v stanovanju takšno temperaturo težko vzdrževati, sploh v ogrevalni sezoni.

Prve tri mesece leta, torej po cvetenju, rastlino pustimo počivati, in sicer jo postavimo v neogrevan prostor, v tem času jo tudi manj zalivamo, a vendarle poskrbimo, da je zemlja ves čas malo vlažna in rahla. Spomladi potrebuje posebno skrb. Na vsaki dve leti oziroma ko posoda postane premajhna ali zemlja preveč izčrpana, božični kaktus presadimo. Najbolj idealen čas za presajanje je na začetku pomladi, takrat ga tudi razmnožujemo. Razmnožuje se enostavno s stebelnimi potaknjenci, ko se ti ukoreninijo, jih presadimo v substrat za kaktuse. Spomladi iz neogrevanega prostora lahko rastlino postavimo ven, najbolje v polsenčno lego, nikakor pa ne na žgoče sonce. V poletnih mesecih namreč lahko žgoče sonce poškoduje liste. Zalivati moramo redno, a ker ne mara stoječe vode, ne preobilno. Pomembno je predvsem, da je zemlja ves čas vlažna. Poleti zalivamo nekoliko pogosteje, jeseni le toliko, da se zemlja ne izsuši. Jeseni kaktus znova prinesemo v stanovanje. Oktobra ga ne zalivamo, novembra mu postopoma začenjamo dodajati malo vode, a ne preveč. Bolje je, da si omislimo vlažilec zraka. Substrat naj bo odceden, lahko uporabimo tudi že pripravljeno mešanico za kaktuse in ji dodamo malce lesnega pepela ali hlevskega gnoja.

Božični kaktus torej načeloma cveti okoli božiča, a ni nujno. Predvsem je cvetenje odvisno od dolžine dneva in nočnih temperatur. Najbolj idealno za tvorbo popkov je, če šest tednov v prostoru vzdržujemo temperaturo 12–15 stopinj Celzija. Če je temperatura višja, imamo lahko kaktus v popolni temi, dokler se ne razvijejo popki. A če želimo, da cveti v času božiča, moramo za to poskrbeti najpozneje do sredine oktobra. Pozimi ga lahko postavimo na bolj svetlo mesto, a z njim moramo ravnati previdno, saj lahko vsaka sprememba povzroči odpadanje popkov, sploh preskoki temperatur. Najbolje je, da ga v času cvetenja sploh ne premikamo, malce pogosteje pa ga zalivamo.

V branje priporočamo še: