Božje drevce, božji les, bodičje, bodič, črnec, črnika, lesec, ostrolistnica, rosi konj, rusikonjevina, zimzelen ... Vse to so poimenovanja za navadno bodiko (Ilex aquifolium), zimzeleno rastlino, ki uspeva v srednji in južni Evropi tja do Kavkaza, najti pa jo je mogoče tudi na področju od Irana do Severne Afrike. Sčasoma so jo začeli zasajati tudi v nekaterih predelih Avstralije in Nove Zelandije, v Severni Ameriki ter na severovzhodnem Pacifiku. Najdemo jo tudi na slovenskih vrtovih, v naravi raste pa predvsem na Štajerskem in Goriškem, a so jo gozdarji že skoraj iztrebili. Pri nas je sicer zakonsko zaščitena.

Bodika je košat grm, ki lahko zraste tudi v manjše drevo s piramidasto krošnjo, višine do 10 metrov. Lubje je pri mladih rastlinah zeleno, pri starejših pa sivo. Grm ima usnjate ovalne ali elipsaste liste z nazobčanim robom in bodicami. Enospolni cvetovi so beli, iz njih pa se razvijejo majhne jagode rdeče barve, v njih pa so semena za nadaljnje razmnoževanje.

Plodovi dozorijo jeseni in ostanejo čez zimo, tudi zato, ker jih ptice večinoma ne jedo. Za ljudi niso užitni; ne samo, da so neprijetnega okusa, ampak imajo odvajalni učinek, povzročajo bruhanje in drisko, v najhujših primerih celo zastoj srca. Predvsem tisti, ki imate majhne otroke, pazite, da pomotoma ne zaužijejo lepih rdečih jagod.

Vzgoja navadne bodike

Bodika kot rečeno raste v naravi, a so jo od nekdaj ljudje radi zasajali na svojih vrtovih, nekateri jo uporabljajo celo namesto božičnega drevesca. Če želite tudi vi okolico doma polepšati z zelo rdečo 'lepotico', je najbolje, da se odpravite v drevesnico ali vrtni center. V primeru presajanja iz narave le redko dobro uspeva. Na začetku morate biti potrpežljivi, saj relativno počasi raste. Mnogi začnejo celo dvomiti o kakovosti rastline, saj se zna zgoditi, da je na prvi pogled popolnoma zdrava, a plodov ni od nikoder. Največkrat do tega pride zato, ker je bodika bodisi 'moškega' bodisi 'ženskega spola', in če daleč naokoli ni nobene istovrstne rastline, ne pride do plodov. V tem primeru je najbolje kupiti še eno sadiko, katerega spola je, pa se vidi v času cvetenja, torej maja ali junija. Pri ženskih rastlinah je cvet posamičen, pri moških pa se jih več drži skupaj. Prvo leto se zna zgoditi, da bodika ne bo cvetela spomladi, ampak šele kasneje, a brez skrbi, kmalu se bo 'udomačila'. Ko kupujete sadike, povprašajte po sorti; nekatere sorte so namreč bolj občutljive na mraz. Načeloma vse sorte uspevajo na vseh tleh, a imajo raje kisla, peščeno ilovnata tla s stalno vlago. Pazite, da tla ne bodo preveč suha, a hkrati tudi voda ne sme zastajati. Najbolje bo, da jo zasadite v zavetrje.

Čudovit dodatek prazničnemu dekorju

Po stari keltski tradiciji se bodika oziroma božje drevce uporablja tudi kot simbol sreče, veselja, moči in novega upanja. Odganjala naj bi celo zle duhove. Tako zaradi simbolike kot zaradi lepote same rastline je nepogrešljiva pri prazničnemu dekorju. Lahko jo postavite namesto jelke, vejice dodate v adventne venčke ali v druge dekoracije, lahko iz njih naredite šopek ali jih zataknete v lepo zavita darila in čestitke. Nekoč je celo veljalo, da ima fant pravico poljubiti dekle, ki se ustavi pod vejico bodike.