Dedka Mraza so uvedli po 2. svetovni vojni po sovjetskem vzoru, kot obdarovalec otrok pa naj bi nadomestil sv. Miklavža. Slikar Maksim Gaspari je po naročilu pripravil tri upodobitve dedka Mraza, ki so leta 1952 izšle kot razglednice v založbi Zveze prijateljev mladine Slovenije, navaja etnolog Janez Bogataj v svoji knjigi Slovenija praznuje.

Po Gasparijevi upodobitvi dedek Mraz nosi kožuh iz ovčje kožuhovine bele ali rjave barve, dlaka pa je na notranji strani. Na glavi nosi polhovko, ima brke in brado, obut je v črne škornje, v rokah pa ima torbo ali gorenjski cekar.

Na začetku uvajanja novega lika so celo razmišljali o drugačnem imenu, ki ne bi bil neposredni prevod sovjetskega deda Moroza, ampak bi se imenoval Sneženi mož ali tudi oča Triglav. Predlagan je bil celo ženski lik, babica Zima. V naslednjih letih se je pogosto pojavljala zveza dedek Mraz in babica Zima, navaja Bogataj.

Po njegovih navedbah so se veliki sprevodi dedka Mraza v Ljubljani začeli leta 1953. V njih so nastopala kostumirana pravljična bitja in živali, predloge za okrašene vozove pa so narisali nekateri umetniki, denimo Bine Rogelj in Božo Kos.

Dedek Mraz se je kot obdarovalec ohranil tudi po osamosvojitvi Slovenije, v mestih, med drugim v Ljubljani, pa tudi sprevodi dedka Mraza.