Okrasimo z naravnimi okraski
Seveda nihče ne pravi, da bi se morali v duhu varčevanja in okoljske zavednosti odpovedati prazničnemu okrasju svojega doma – nikakor ne, pravijo okoljevarstveniki in tisti, ki jim potrošništvo ni religija. A vendar ni popolnoma vseeno, kakšne okraske uporabimo.
Cele pomaranče, prešpičene z dišečimi nageljnovimi žbicami, koščki cimeta, povezani z rafijo, janeževe zvezdice, posušeni lampijončki, različni storži, posušeni krhlji sadja ali živobarvne rezine posušenih citrusov itd. – vse to okrasje bo našemu domu vdahnilo prav toliko, če ne še več prazničnega duha in topline kot kupljeni plastični okraski (ponavadi izdelani na Kitajskem).
Poleg tega lahko naravne okraske brez težav izdelamo in pripravimo doma iz cenovno dostopnih sestavin, po praznikih pa jih odvrženo na kompost ali v kanto za bio odpadke.
Lepe želje so pomembnejše od dragega papirja!
Ekološko osveščeni tudi pravijo, da popolnoma razumejo veselje ob prejetju pisanih kuvert od blizu in daleč, ki nas navadno v prazničnih dneh čakajo v poštnem nabiralniku. A nas opozarjajo na to, da so klasične voščilnice velika obremenitev za okolje. Najprej potrebujemo drevesa za izdelavo papirja, pa gorivo za transport pošte, ki nato nekaj dni po praznikih konča v smetnjakih, kjer spet predstavlja breme za okolje ...
Če nam je mar za ekologijo, lahko letos namesto klasičnih raje izberemo elektronske voščilnice, ki so cenejše, hitrejše in, če se le malo potrudimo, prav nič manj osebne od papirnatih.
Zavijajmo ekološko
Praznična darila so bolj mamljiva, če so skrbno zavita. In še toliko bolj, če so zavita unikatno in domiselno. Če že razmišljamo, kam bi se pognali v lov na ovojni papir, ustavimo konje, pravijo ekologi.
Časopisni papir, škrniclji iz tršega papirja, v katerih smo nakupili suho sadje ali otroške čačkarije, vse to lahko spremenimo v čisto svoj ovojni papir!
Za pridih prazničnosti lahko pakete diskretno popršimo z zlatimi bleščicami ali umetnim snegom ter nanje zataknemo kak storž ali smrekovo vejico.
Varčujmo z energijo
Osvetljene mestne ulice in trgi, domovi, v katerih gori na stotine lučk in neštete pečice in štedilniki po vsem svetu, v katerih se pripravljajo praznične dobrote – vse to je sicer nepogrešljiv del prazničnega vzdušja, a hkrati velik udarec za naravo in naše žepe.
Zato tudi med prazniki ne pozabimo na varčevanje z energijo – lučke na smrečici prižgimo le v večernem času in če smo doma, se peke piškotov lotimo pozno zvečer, ko je elektrika cenejša, v nočnih urah pa znižajmo temperaturo ogrevanja v svojem domu.
Prav tako lahko temperaturo ogrevanja zmanjšamo takrat, ko veliko kuhamo, ali ko imamo na obisku veliko ljudi, saj bodo prostori v tem primeru dovolj topli.
Obdarujmo z naravo
Če nimamo prave ideje za izvirno, a ne predrago darilo, se nikar ne zatekajmo k neuporabnemu plastičnemu kiču – namesto tega raje izberimo naravo. Škrnicelj čebulic, ki bodo obdarovancu obarvale prve spomladanske dni, škatlica izbranega čaja, morda kozarček domače marmelade ali culica suhih krhljev, okrašena s praznično pentljo – vse to so žepu in okolju prijazna darila, ki gotovo ne bodo končala na dnu omare s pozabljenimi darili.
Poskusite, vaši žepi bodo po praznikih z naštetimi idejami manj suhi, občutek, da ste naredili nekaj za okolje pa tudi šteje!
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV