Ne glede na to, kako dolga in ostra je zima, ob tem času v naravi že lahko opazimo prve znake pomladi – prve cvetlice že krasijo sicer še prazno zemeljsko odejo, z vej dreves in grmov, ki imajo sedaj že napete brste, pa se sliši žgolenje in ščebetanje ptic.

Prav zato so včasih rekli, da se na gregorjevo ženijo ptički.
Gregorjevo pa so, predvsem na Gorenjskem in v krajih z bogato rokodelsko in obrtniško tradicijo, poznali tudi kot praznik luči. Na ta dan je namreč svetli del dneva končno postal dovolj dolg, da jim dela ni bilo več treba opravljati pri luči oziroma sveči, ampak so večino postorili še ob dnevni svetlobi.

V znak veselja ob zmagi luči nad temo so tako predvsem v Tržiču, Kropi in drugih gorenjskih krajih s svečami osvetlili stare košare, peharje, deske in podobne dotrajane izdelke.

Na to navado danes spominjajo „gregorčki“ - bolj ali manj umetelno izdelane hišice, cerkvice in druge, s svečami ali celo baterijskimi svetilkami osvetljene „barčice“, ki jih otroci na Gorenjskem, v zadnjih letih pa tudi v nekaterih drugih krajih, spuščajo po rekah in potokih.

Pomladansko brstenje in žvrgolenje bomo v svoj dom najlaže pričarali s šopkom svežega cvetja ali brstečih vej, ki jih okrasimo s papirnatimi ali drugimi figuricami pisanih spomladanskih ptic, za občutek topline pa zvečer prižgimo še kakšno svečko.