Setev in gnojenje

Semena različnih vrst trav najdemo v vrtnih centrih, a preden se lotimo setve, moramo pripraviti teren. Tako kot na vrtu pripravimo gredice, kamor bomo posejali ali posadili zelenjavo, si moramo urediti tudi prostor, kjer bomo posejali travo. Posejati jo moramo zelo na gosto, zato je še posebej pomembno, da je ’posteljica’ res dobro pripravljena. Pri tem bo še kako prav prišel prezračevalnik z dvema valjema.

Eden je namenjen grabljenju in odstranjevanju mahu, drugi pa temeljitemu prezračevanju in odstranjevanju odmrle trave. Vse to lahko opravimo tudi ročno, a s prezračevalnikom gre bistveno hitreje, še posebej, če imamo velik travnik. Ko je prostor pripravljen, je čas za setev. Lahko sejemo ročno ali uporabimo sejalnik, ki bo poskrbel za bolj gosto in enakomerno setev. Kljub temeljitemu razmisleku pri izbiri travne mešanice je potrebno občasno dosejevanje. To storimo takrat, ko se pojavijo prazna mesta ali ko želimo trato pomladiti. Zgodaj spomladi je pametno trato tudi pognojiti. Fosfor in kalij bosta poskrbela, da bodo korenine dobro rasle in bo trava močna. V poletnem času jo po potrebi lahko pognojimo tudi z dušikom, ki spodbuja rast rastlin. Gnojimo v čim bolj hladnem delu dneva in če ni napovedanega dežja, travo še zalijemo.

Košnja

Po setvi travo prvič pokosimo, ko doseže približno 7 centimetrov. Sicer pa se je najbolj smiselno košnje lotiti, ko je trava popolnoma suha, in ne, dokler je vlažna od dežja ali rose oziroma so tla razmočena. V povprečju kosimo enkrat tedensko oziroma po potrebi, a nikar prenizko, saj lahko visoka vročina in suša še hitreje uničita zelenico. Optimalno bi bilo, da kosimo na 3 centimetre, v sušnem obdobju pa pustimo travo visoko od 5 do 8 centimetrov. Zadnja košnja je ’na sporedu’ v oktobru. Če kosimo redno in pravilno in imamo dovolj ostro rezilo, bo naša trata močna in gosta. Za košnjo robov uporabimo ustrezno ostre ročne, električne ali baterijske škarje. Pestro paleto kosilnic vseh vrst za vse travnate površine, tako bencinske, električne, akumulatorske in traktorske ter ostalo namensko orodje, s katerim bomo lažje in hitreje obdelovali naše zelene površine, najdemo v najbližjem BAUHAUS trgovskem centru. Prijazni prodajalci nam bodo z veseljem pomagali pri izbiri in nam tudi svetovali glede uporabe in vzdrževanja vrtnega orodja.

Katero kosilnico izbrati?

Glede na to, da kosilnice ne kupujemo vsako leto, je pomembno, da izberemo kakovostno, ki nam bo dolgo dobro služila. Pred nakupom moramo najprej razmisliti, kakšna bi bila za naše potrebe in površine najprimernejša. Poznamo namreč več vrst kosilnic, vsaka pa ima svoje prednosti in tudi kakšno pomanjkljivost. Največjo kakovost reza dosežemo s cenovno nekoliko dražjimi vretenastimi kosilnicami in z robotskimi kosilnicami. Kakovost reza je zelo pomembna, saj se trata po košnji s kosilnico z ustrezno naostrenimi rezili hitreje obnavlja in je že takoj po košnji lepega videza. V nadaljevanju predstavljamo tri najpogostejše tipe kosilnic za lažjo odločitev.

Bencinske kosilnice veljajo za najmočnejše in se zato pogosteje uporabljajo za večje travnate površine. Zaradi teže so skoraj vse samohodne, kar pomeni, da motor poleg rezila največkrat poganja zadnji par koles. Sodobni motorji bencinskih kosilnic so štiritaktni enovaljniki z vrvičnim zagonom, močnejši modeli pa so opremljeni tudi z električnim vžigom. Posamezni proizvajalci kosilnic razvijajo svoje pogonske enote, večina pa vgrajuje agregate drugih znamk. Zaradi izjemne moči bencinskih motorjev so tovrstne kosilnice primerne tudi za trše grmičaste trate. Za brezhibno delovanje pa zahtevajo reden servis in občasno menjavo olja ter svečk.

Električne kosilnice so primernejše za manjše travnate površine, predvsem za košnjo v neposredni okolici hiše. Med vsemi najmanj onesnažujejo okolje, prednost električnih motorjev v primerjavi z bencinskimi pa je ta, da so tišji in nimajo težav z zagonom, žal pa so tudi nekoliko šibkejši. Ovira pri uporabi električnih kosilnic je kabel, ki ga moramo vleči za seboj in paziti, da ga ne presekamo.

Za košnjo ob drevesih, ob škarpi ali ob robovih travnika je idealna kosilnica na nitko, sicer pa nam bo za lepo urejene zelene površine poleg kosilnice prav prišlo tudi drugo namensko vrtno orodje, med drugim teleskopska žaga za obrezovanje dreves, škarje za obrezovanje žive meje ali celo teleskopska žaga v kombinaciji s škarjami. Dobrodošel pri urejanju okolice je tudi baterijski pihalnik listja, saj nam tako ne bo več treba pometati in grabiti.

Zalivanje

Če želimo svežino zelene ohranjati tudi v vročih poletnih mesecih, moramo zelene površine redno in temeljito zalivati. Tako trava kot cvetlične gredice bodo namreč brez zadostne količine vode hitro porjavele in uvele. Sicer velja, da je trava, ki je v dobrem rastišču lepo razraščena in ukoreninjena, odporna na sušo, a vendar je v daljšem obdobju vročine zalivanje neizogibno. Pri tem je dobro vedeti, da se zalivanja ne smemo lotiti v opoldanski vročini, saj se listi lahko celo ožgejo. Najboljši čas za tovrstno opravilo je zelo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, saj takrat veliko manj vode izhlapi in je več dobijo rastline. Zalivati je treba obilno, okoli 30 litrov na kvadratni meter, da se namoči vsaj 15 centimetrov globoko. Bolje je, da na travi nastanejo luže, kot če zalivamo preskromno. Trave namreč korenine razvijejo le blizu površja, zato so še toliko bolj odvisne od vode. Bolj bomo zaposleni z zalivanjem, kjer so tla peščena in lažja, kot tam, kjer so tla ilovnata in težja.

Pogostost zalivanja je načeloma odvisna od temperature zraka in padavin. Pri temperaturi do 20 stopinj Celzija zalivamo enkrat na dva tedna, pri do 25 stopinjah Celzija vsakih deset dni, nad 25 stopinj Celzija enkrat na teden, v hudi vročini pa najmanj dvakrat tedensko. Najbolje je zalivati takoj po košnji. Kdaj je trata res potrebna vode, ugotovimo tudi takrat, ko hodimo po njej in za nami ostaja sled, ki se ne zravna.

Za zalivanje lahko uporabljamo zalivalko, vrtno cev, pištolo ali pršno šobo, lahko tudi prenosni razpršilnik za enostavno zalivanje trate, za šibkejši ali polnejši vodni curek ali pa drobnejše pršne kapljice. Na voljo so izdelki za različne načine zalivanja, tako bo da vsak našel tistega, ki mu najbolj ustreza.

Namakalni sistemi

V kolikor nimamo časa ali volje redno ročno zalivati trate ali pa so zalivalne površine preprosto prevelike, si lahko delo močno olajšamo z namakalnimi sistemi. Te namreč lahko namestimo tako, da dosežejo sleherni del trate. Preden izberemo ustrezni namakalni sistem, moramo ustrezno načrtovati in pripraviti teren; s tem bo polovica dela že opravljena.

Načrt naredimo tako, da na skici – ta mora biti v pravilnem razmerju – označimo zgradbe in inštalacije ter že obstoječe vodne priključke. Razmislimo, kakšni razpršilniki bi nam prišli prav (okrogli, štirikotni, pršeči ali z intenzivnim curkom). Na različnih površinah po želji lahko uporabimo tudi različne funkcije. Paziti moramo, da se bodo območja posameznih curkov prekrivala ter da bo ves vrt prejel enake količine vode. Za zalivanje cvetličnih ali zelenjavnih gredic si lahko omislimo zalivalne sisteme s tako imenovanimi šobami, ki kapljajo. Namestijo se na konec razdelilne cevi. Ti imajo funkcijo konstantnega kapljanja ali ustvarjajo parno meglico. Tako bomo lahko vodo porabljali varčno. Namakalni oziroma zalivalni sistemi z avtomatiziranim učinkom dežja so še kako dobrodošli v času dopustov. Pod rušo položeni namakalni vodi in računalniško vodena funkcija deževanja se bodo v skladu z našimi nastavitvami vklopili in zalivali izbrane površine. Cenovno ugoden vir vode si lahko zagotovimo tudi s postavitvijo lastnega vodnjaka ali cisterne za vodo. Idealna za zalivanje je deževnica, posebno pri majhnih vrtovih. Cevi žlebov le povežemo s sodom za deževnico, s tem pa ne le privarčujemo, ampak tudi varujemo okolje. Na voljo so najrazličnejše oblike in izvedbe sodov (videz amfore, hrastovega debla, terasnih desk …), tako da se lahko odlično vklopijo v okolico.

Jeseni pograbimo listje in trato že zadnjič pokosimo ter jo pripravimo zopet na pomlad. Lahko naredimo tudi zastirko, in sicer tako, da trato najprej temeljito pregrabimo in prezračimo. Nanjo potrosimo 3 do 5 milimetrov debelo plast, ki je sestavljena iz 60 odstotkov peska brez apnenca, 30 odstotkov rodovitne prsti in 10 odstotkov dobro razgrajene listavke. Tako rušo poravnamo in pospešimo rast.

Če torej tudi vi želite, da bodo travnate in ostale zelene površine v okolici vaše hiše ali vikenda zasijale v vsej svoji lepoti, jim morate torej posvetiti kar nekaj pozornosti, sploh v času poletne vročine. Vsekakor si boste prihranili veliko dela in časa z izbiro ustreznega vrtnega orodja, predvsem kosilnic in namakalnih sistemov. Vse, kar potrebujete za urejanje zelenice, ki vam jo bodo zavidali vsi sosedje, boste našli v najbližjem BAUHAUS trgovskem centru. Ob pogledu na lepo zelenico bo tudi preživljanje časa na domačem vrtu veliko prijetnejše.

Sponzorirana vsebina