Takoj po objavi nagradne igre ste nas zasuli s prijavami in tako še enkrat dokazali, da smo vsi radi v bližini toplih in srčnih oseb, kakršne sestavljajo ekipo oddaje Delovna akcija. Srečni izžrebanci so na mesto srečanja prišli že pred dogovorjenim časom, kmalu pa je vstopila tudi nasmejana Ana Praznik s svojimi mojstri. "Zdaj pa počasi, najprej da se vsem predstavim," je dejala in odšla do vsakega, se predstavila in poklepetala, seveda pa si je vzela čas tudi za fotografiranje in številna vprašanja.

Pravi zvezdniki so postali tudi mojstri, ki se teden za tednom neumorno trudijo, da svoje delo končajo v dogovorjenem času in da družinam v stiski ponudijo lepše bivališče, ki jim bo dalo zagon za naprej. V tej sezoni s svojimi potegavščinami pogosto navdušuje Ismet Kadjić, ki ga gledalci poznajo kar pod nadimkom Ičo, pravi pa nam, da se s tako ekipo ni težko šaliti: "Ideje se same rojevajo, če si del tako čudovite ekipe, zaradi katere si sproščen, nisi obremenjen z drugimi stvarmi in ti marsikaj pade na pamet. Pogosto se hecamo, tako nam je lažje in pozabimo mogoče tudi na svoje težave. Šele ko gledaš oddajo, zares vidiš, kaj si naredil za nekoga, ki je bil pomoči res potreben in si ponosen. S tem dobiš pozitivno energijo, ki ti pomaga pri tem, da si sproščen in tako pride do tega kroga, da si dobre volje in da se zabavaš. Ko začneš nekaj dajati od sebe, začneš živeti drugače. Se pa moraš tega naučiti." Tu mu pritegne tudi Andraž Bobnar, ki je v ekipi Delovne akcije zadolžen predvsem za pleskanje, seveda pa poprime tudi za številna druga dela: "Postali smo prijatelji, tudi ko se kamere izklopijo, se še vedno družimo, hecamo … Super je, ker se lahko povsem posvetimo svojemu delu, ker je za logistiko in vse ostalo poskrbljeno. Ob tem imamo čas tudi drug za drugega. Tako smo se naučili marsikaj novega, predvsem pa smo se povezali in spoprijateljili."

Tudi med pogovorom s simpatičnima mojstroma le nekaj korakov stran odzvanja glasen Anin smeh, ki vsakomur ogreje srce. "Kakšna pa je Ana, kako bi jo opisala," ju vprašam in nemudoma se jima zaiskrijo oči. ’Vsakič, ko pride, je dobre volje,’ nasmejano pove Ičo. "Vedno s seboj prinese toplino, nasmeh, pozdrav. Ona preprosto zna z ljudmi. Res je prava ženska za to oddajo. Zdaj, ko smo zaključili s snemanji, nam je bilo malo težko, ker se navadiš, da jo imaš vsak dan v svojem življenju. Pa da se vtakne v vsako stvar (smeh)! Poleg tega je pa zdaj postala že vrhunska mojstrica na vseh področjih, tudi pri elektriki mi je že pomagala." Tudi Andraž se strinja z njim: "Res je, kot je rekel Ičo, vedno prinese veselje in dobro voljo. Vedno je pripravljena pomagati, pa naj bo pometanje, kitanje, elektrika … kar koli. Zdi se mi, da če ne bi pripravljala presenečenj za družine, bi kar z nami delala in pomagala vse dni. Vidi se, da jo to dejansko zanima in res je lepo delati z njo. Pridejo momenti, ko smo res utrujeni, potem pa vstopi ona s svojo dobro voljo in vse je pozabljeno. Pa drugače je, če je na gradbišču ženska, moški takrat delujemo drugače. Ne bom šel v detajle (smeh), mislim pa, da bi moralo biti v gradbenih ekipah več žensk!"

Skrajni čas je, da za rokav pocukam še Ano, ki še vedno zabava prisotne. Za hip jo pokličem na stran, usedeva se in občudujeva razgled na sončen Maribor, nato pa se dotakneva Delovne akcije. Že lani je bila uspešna, letos pa je doživela pravi razcvet.

Zdi se, da je letos Delovna akcija še pridobila na prepoznavnosti, pohvale dobesedno dežujejo. Kako to doživljaš ti, tudi sama opažaš večje zanimanje?

Ana: Ja, zanimanje je res veliko večje. Ne vem, zakaj, a letos je res totalni bum. Kamor koli pridem, se počutim, kot sem se leta 2003, ko smo bili s skupino Bepop na vrhuncu svoje kariere. Očitno je sporočilo, ki smo ga želeli z Delovno akcijo sporočiti res prišlo med ljudi. Res dobim ogromno sporočil, v katerih se mi zahvaljujejo, ker obstajamo, me sprašujejo, kako lahko tudi sami pomagajo oz. mi sporočajo, da smo jih spodbudili, da so tudi sami nekomu ponudili pomoč. Všeč mi je, ker so to predvsem mlajši, torej naš podmladek.

Prej sem te opazoval, ko si se pogovarjala z oboževalci in med njihovimi komplimenti si močno zardela! Imaš še vedno težave s sprejemanjem pohval?

Ana: Ja, mogoče pa res še vedno. Rada jih sicer dajem. Pa saj … A ti znaš sprejeti pohvalo?

Ne vem, mene nihče ne pohvali (smeh)!

Ana: Matej (smeh) … TBT, ki sva ga posnela lani, je bil super! Vidiš, tudi ti si zardel! Ne, res se mi zdi, da imamo ljudje težave pri sprejemanju pohval, lažje damo pohvalo. Mogoče se nam zdi, da je nismo vredni, morda svoje delo vidimo kot samoumevno. A vendarle lahko obstaja nekdo, ki v tem vidi veliko več.

Med prenovami doma si pogosto stran od družine, tudi hčerkice. Kako se soočaš s tem?

Ana: Ni lahko, sploh zdaj, ko je Otja ravno toliko stara, da me sprašuje, kam grem, zakaj ne pridem domov … Včasih sem jo prek videa poklicala, ko sem bila v hotelu, in me je spraševala, zakaj ne pridem domov spat. Priznam, na ta vprašanja mi je bilo težko odgovarjati. Trudila sem se, da ne bi preveč razmišljala o tem, ker bi mi bilo še težje, posvetila sem se družinam, prenovam, vedela pa sem, da imam doma stoodstotno podporo in da je Peter zanjo odlično poskrbel.

Ko sva klepetala po koncu prve sezone, si mi zaupala, da so se te zgodbe družin dotaknile in da si na poti domov pogosto jokala kot dež. Te je druga sezona kaj utrdila?

Ana: Ja, malo sem se utrdila. Prva sezona me je res precej dotolkla, tudi po koncu snemanj sem potrebovala še pol leta, da sem prišla k sebi. Po drugi strani so se me pa tudi letošnje zgodbe močno dotaknile, vsako sem doživljala na svoj način, vsaki sem se povsem posvetila in to dala ljudem, vpetim v to zgodbo, vedeti. Sem pa mogoče boljše brzdala svoja čustva, nisem takoj ’ven padla’. Ostajajo pa zgodbe, ki so me res močno prizadele, npr. predvsem zgodba Simonke iz Kanala ob Soči. Mati samohranilka z dvojčkoma. Veš kaj mi je najbolj grozno? Ženska hodi v službo, neumorno dela in na koncu meseca nima za jesti, njen edini fokus pa je, da bo imela za olje, moko in mleko, da bo lahko otrokoma naredila palačinke. To me pa razjezi. V življenju je preživela pravo gorje, še zdaj se trudi, a se mora ukvarjati s takšnimi težavami. Tudi odziv javnosti na njeno zgodbo je bil neverjeten, Slovenija je takrat res skočila v zrak. Po tej oddaji sem tri dni po šest ur odgovarjala ljudem, kako ji pomagati. To je to, kar v tej državi ni prav: nekdo, ki se trudi, dela, plačuje davke, na koncu meseca nima kaj za jesti. In njegovi otroci! Ne, to pa res ne. Pa sem sicer zagovornica našega sistema, zdi se mi, da imamo v primerjavi z drugimi državami dober socialni sistem, je pa še vedno sistem. Ta pa ima svoje anomalije. Žal mi je ljudi, ki v tem sistemu ne padejo ne gor ali dol, morda za en evro padejo nekam na sredino in niso upravičeni do ničesar.

Nove epizode oddaje Delovna akcija ne zamudite v soboto ob 20. uri – na prenovljeni platformi VOYO si jo lahko predpremierno ogledate že 24 ur prej! 

Poznate koga, ki živi v slabih razmerah in potrebuje malo pomoči? Prijave za 3. sezono Delovne akcije so odprte! Zbiramo jih TUKAJ.