Verjetno se vsi strinjamo, da je bogastvo v svetu nepravično razporejeno. Le nekaj ljudi ima pod palcem več denarja, kot ga ima skupaj preostanek sveta. Toda takšna družbena razporeditev dobrin se v družbi pojavlja že od nekdaj. Od Rimljanov, cesarjev, različnih kraljev in kraljevin. Medtem ko se jezimo na politično ureditev države in državo samo, bi lahko s prstom pokazali tudi nase. Zakaj večkrat ne pomagamo človeku, ki je v stiski? Zakaj se obračamo stran? Zakaj na cesti ignoriramo bežen pogled z neznancem, ki v mrazu leži na cesti? Navsezadnje, zakaj smo ignorantski, a to enako ignoranco očitamo drugim? Zakaj strmimo stran, ko pa se globoko v sebi zavedamo, da lahko enaka situacija doleti tudi nas? Vsakemu od nas se lahko že danes ali jutri življenje obrne na glavo. Pristanemo lahko na cesti ali pa zgolj izgubimo nekaj, kar je bilo še včeraj popolnoma samoumevno.

Simonka Karlovini, mati Erneja in Enje, se zaveda, kaj pomeni hudo pomanjkanje. Kot mati samohranilka komaj shaja čez mesec, na koncu pa v hladilniku navadno pred plačo ostanejo le jajca in kakšno mleko. Napačne življenjske odločitve ali zgolj igra usode? Verjetno kombinacija obojega. S svojima otrokoma je Simonka, pred prihodom Delovne akcije, živela v nevzdržnih razmerah in stari hiši. Imela pa je nekaj, česar nima vsak. Otroka, ki jo brezpogojno ljubita in si želita le, da bi bila njuna mama srečna. Kot pravita, je ta namreč najboljša in najlepša mama na svetu, ki si zasluži le najboljše.

Delovna akcija ima mojstre, Bojana in Ano, ki se, ob spremljanju vseh zgodb, ki smo jim tudi mi priča, še predobro zavedajo, kako nepredvidljivo zna biti življenje. Vsakič znova dokazujejo, da nemogoče ne obstaja, če le na pravilen način in s pozitivnim pristopom pristopiš do situacije. Kot smo lahko videli, so tudi družini Karlovini preuredili hišo v prostorno, svetlo in ljubeče domovanje. Navsezadnje v dom, kjer bodo z veseljem preživljali skupni čas in dom, kjer se bo lahko njihova medsebojna ljubezen še dodatno razživela.

Zakaj torej večkrat ne priskočimo na pomoč in ne ponudimo roke človeku, ki je v stiski? Odgovor na to si lahko ponudi vsak sam. Delovna akcija je dokaz, da ljudje včasih potrebujemo le malo pomoči, le malo spodbude in le nekoga, ki nam bo rekel, da delamo dovolj in da delamo dobro. Trud, ki ga vložimo sami, vidimo premalokrat. In včasih se lahko ustavimo in si rečemo, da je dovolj. Mi smo dovolj. Vse, kar je v tem trenutku, je dovolj. In če ni? Potem je tako namenjeno in prav. Vsi mi v določenem trenutku življenja potrebujemo kanček pozornosti in kanček usmeritve. Ne bodimo tisti, ki gleda stran. Kaj kmalu se nam lahko zgodi, da bomo pristali v enaki situaciji in si želeli, da bi se takrat odzvali drugače. Ne dovolimo si tega. V življenju lahko obžalujemo marsikaj, nikoli pa ne prijaznosti.

Te prijaznosti in predanosti pomoči potrebnim vsekakor ne manjka ekipi Delovne akcije. Fantje in Ana vsak teden dokazujejo, da imajo srce in dušo na pravem mestu. Seveda že nestrpno pričakujemo naslednjo oddajo, ki bo na sporedu naslednji konec tedna.

Na spletni strani Dominvrt.si pa ne zamudite novih člankov, v katerih vam bomo pokazali, kako je bil videti dom družine Karlovini pred in po prenovi. Prav tako bomo objavili še več člankov o tem, kako je ekipa Delovne akcije s partnerji pomagala družini. 

Delovno akcijo lahko spremljate tudi na Facebook strani Dominvrt.si. Hvala za vse čudovite komentarje in besede podpore predani ekipi Delovne akcije. 

Si želite pomagati tudi vi? Mogoče poznate koga, ki bi mu sodelovanje v oddaji spremenilo življenje? Ne oklevajte in ga prijavite.

Nasilje v družini

Psihično in fizično nasilje sta izredno travmatična in lahko vodita do zmedenosti, dvomov in vse do tega, da krivimo same sebe. Nasilni partnerji pogosto nadlegujejo in obtožujejo žrtve, in če se iz te situacije ne umaknemo takoj, nam lahko zavestno ali pa nezavestno ostanejo občutki obupa in krivde. Več na Zadovoljna.si.