1.) Izbira zemljišča

Prvo, kar potrebujete, je seveda zemljišče oziroma košček zemlje, na katerem boste zasadili svoj kuhinjski vrtiček. Sledite preizkušenemu pravilu in izberite prostor ob hiši, čim bliže kuhinji, po možnosti dostopen s terase ali skozi zadnja vrata.

Pri izbiri lokacije pazite tudi na ustrezno stran neba; severna in vzhodna lega sta manj primerni, pomembno pa je upoštevati tudi senco, ki jo bo na vrt metala hiša.

Velikost oziroma majhnost razpoložljivega prostora naj vam nikar ne vzame veselja – že nekaj kvadratnih metrov bo dovolj, da se boste lahko veselili domačih pridelkov.

2.) Zasnova gredic

Da bo gartlc čim bolj uporaben in priročen, namesto velikih gred po vzoru njive oblikujte manjše gredice, ločene s potkami. Te bodo omogočile enostaven dostop do vseh gredic ter enostavno pobiranje pridelka tudi s sredine grede.

Če ste se odločili za vrtiček po francoskem vzoru s pravilno oblikovanimi, simetrično razporejenimi gredicami, izberite vzorec, ki ustreza velikosti in obliki izbrane parcele. Ni treba, da so grede pravokotne ali kvadratne; lahko jih razporedite zvezdasto, iz sredine navzven, kot kolobarje, polkroge …

Naj ne bodo prevelike. Če nameravate posaditi večjo količino iste zelenjave, jo raje razporedite na dve ali tri gredice.

Svoj vrtiček lahko bodisi zato, da ga zavarujete pred tačkami hišnih ljubljencev, ali pa zgolj zaradi estetskega vidika, ogradite. Rustikalen videz bo ustvarila preprosta, nizka lesena ograjica, če imate več potrpljenja pa se lahko poigrate tudi z izdelavo ograje iz prepletenega šibja.

3.) Izbira rastlin

Pri tradicionalnem kuhinjskem oziroma kmečkem vrtu je bilo prvo vodilo uporabnost – držite se ga tudi vi. Pomislite na to, katero zelenjavo imate radi, katere dišavnice ali zelišča uporabljate pri kuhi ali za pripravo čajev in katere cvetlice želite občudovati skozi okno ali v šopku na kuhinjski mizi. Prav nobenega smisla namreč nima, da posadite rastline, ki jih ne potrebujete.

No, če ste v zadregi, vam vseeno ponujamo nekaj namigov: Med vrtninami, ki se najpogosteje znajdejo na kuhinjskem vrtu, je gotovo jušna zelenjava – korenje, peteršilj, zelena in koleraba, pa različne solatnice in čebula. Ob robu se pogosto bohotijo buče ali kumare, ali pa na fižolovke vzpenjajoč se fižol ali grah.

Ker bodo rastline rasle precej blizu skupaj, ne bo odveč, če se boste pred sajenjem poučili o dobrih in slabih sosedih v vrtu in si tako prihranili razočaranje nad bornostjo pridelka.

4.) Zelišča in dišavnice

Zelišča in dišavnice, na primer sivko, majaron, materino dušico, pelin, luštrek, pehtran in druge, lahko posadite kot obrobo, nekakšno „živo mejo“ za gredice z zelenjavo, ali pa jih umestite v samostojne gredice.

Seveda pa ne pozabite na okrasne rastline, ki v vrt prinašajo pestrost oblik in barv. Poleg zgoraj omenjenih aster, cinij, gladiol in sončnic lahko posadite tudi rastline, ki imajo tako okrasno kot uporabno vrednost, na primer kamilice, dišeči grah, ameriški slamnik, sivko in podobno, odvisno seveda tudi od podnebja, v katerem vrtnarite.

In za konec še spodbuda: majhen kuhinjski vrt od vas ne bo zahteval veliko prostora, denarja in pozornosti, v zameno za vsako uro dela pa vas bo bogato nagradil z vonji, okusi in aromami, ki jih na policah trgovskih centrov skoraj ni več mogoče najti.