Marsikdo je gotovo že ugotovil, da v naših trgovinah praktično ni več slovenskega česna, čeprav je na domačih kmetijah mogoče najti še veliko domačih sort.
Kot poskus, da bi na slovenski trg vrnili nekatere od izginulih sort, ki so bile del prehrane naših babic in dedkov ter da bi te ohranili za naše potomce, so pri Urbanih brazdah, ki je eden od štirih programskih sklopov projekta Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, zasnovali koncept Semenske knjižnice.
Za avtohtone sorte brez kemije
Ker je bilo nekoč povsem običajno, da so imeli na slovenskih kmetijah lastna semena, je danes težko natančno govoriti o točnem številu izginulih sort. A vsekakor drži, da je veliko sort za zmeraj izgubljenih. Po nekaterih ocenah naj bi v zadnjem stoletju izginilo okoli 75 odstotkov različnih rastlinskih vrst. V Sloveniji, ki se sicer ponaša z bogato naravno dediščino, je ta seznam še daljši, zatrjujejo pri Urbanih brazdah.
K takemu izginotju je prispevalo dejstvo, da je svetovno prebivalstvo vse bolj odvisno od komercialnih pridelovalcev hrane in velikih semenarskih korporacij.''Ti nam preko svoje ponudbe diktirajo, kaj pridelovati in s čim se prehranjevati; stare, lokalno razvite rastlinske sorte so že zdavnaj izgubile svoje mesto v njihovih semenskih katalogih,'' so zapisali v svojem programu.

Vrnitev domačega semena
Čeprav gre v Sloveniji za prvi tako obsežen projekt varovanja, ohranjanja in vzpodbujanja ponovne kultivacije starih slovenskih sort, je ta praksa ponekod drugod že utečena. Eden takih primerov, po katerem so se zgledovali tudi pri Urbanih brazdah, je denimo Noetova barka (Arche Noah), ki se odvija v mestecu Schiltern, v Avstriji, deluje pa že vse od leta 1990.
Strokovnjakinja Miša Pušenjak dodaja, da pozdravlja tovrstne podvige, ki bodo prispevali k ohranjanju avtohtonih in domačih sort zelenjadnic ter poziva vse, ki se zavedajo pomena te dediščine, da se po svojih močeh pridružijo tovrstnim projektom.
''Še ene njihove zelo pomembne lastnosti pa se premalo zavedamo, ne samo, da so te sorte prilagojene nam, tudi naša telesa so prilagojena njim, lažje jih prebavljajo in veliko bolj izkoristijo vse njihove koristne sestavine. Zato je uživanje domačih sort vrtnin pomembno tudi za naše zdravje.''
Semenska knjižnica bo na začetku svojega delovanja obsegala območje Pomurske in Podravske regije, sčasoma pa jo želijo razširiti na vso Slovenijo. Članstvo v knjižnici je odprto za vse. Člani si bodo v knjižnici izposodili semena, na svojih vrtovih in poljih iz njih pridelali plodove in ob koncu sezone v knjižnico vrnili semena, ki bodo tako spet na voljo drugim.
Projekt naj bi združil tiste, ki se zavedajo pomena zaščite avtohtonih, tradicionalnih ali udomačenih sort kulturnih rastlin, namenjenih za prehrano ljudi, nam je povedala Mateja Koler iz Urbanih brazd.
S projektom želijo predvsem med seboj povezati kmete, vrtičkarje ter vse organizacije, ki jih zanima problematika ohranjanja avtohtonih vrst rastlin. Poleg tega, da bo v knjižnici mogoče prejeti informacije o pridelavi, shranjevanju in rabi semen, bodo veliko mero pozornosti namenili tudi iskanju in zbiranju redkih ali ogroženih vrst vrtnin, poljščin, sadnih rastlin in vinske trte, ki jih preko komercialnih katalogov ni več mogoče dobiti.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na
Komentarji (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV