Tako kot večina drugih praznikov, je tudi martinovo z leti težilo h komercializaciji, a kot mnogi poudarjajo, se je ravno zaradi tega tudi ohranilo. Gre pravzaprav za nekakšen jesenski pust, ko se v obliki jedače, pijače in veseljačenja sklene jesensko delo. November je bil namreč čas poganskih zahvalnih daritev za letino in uspešno pašo, čas priprave zalog za zimo, čas kolin in blagoslavljanja črede. Zaradi priljubljenosti med pokristjanjevanjem cerkev praznika ni odpravila, pač pa ga je zaznamovala s svetim Martinom.

Kdo je sveti Martin?

Martin je bil deček, ki se je leta 316 današnjem Szombathelyju na Madžarskem rodil poganskim staršem. Kristjan je postal že zgodaj, se s starši preselil v Francijo in bil tam posvečen v mašnika in ustanovil prvi samostan na Francoskem. V Toursu je bil izvoljen za škofa in tam tudi umrl leta 397. O njegovem življenju, osebnosti in delu je skozi stoletja nastalo malo morje različnih zgodb, ki so se ljudem vtisnile globoko v spomin. Samo v Sloveniji je svetemu Martinu posvečenih 120 cerkva, raznih samostanov, mest in gradov pa kar na tisoče po vsem svetu.

Kako martinovo praznujemo pri nas?

Pri nas je martinovo praznik vina. Razvoj tega praznika je sicer dolgotrajen in vsebinsko raznovrsten, a smo ga v tej obliki začeli praznovati konec 70. let. Do tega dne 11.11. namreč mošt postane vino, oziroma naj bi postal pravo vino ob blagoslovu. Tega po šegah in navadah opravi nekdo, ki se preobleče v škofa. Gre torej za čaščenje vina in vinske kulture, nazdravljanje pa spremlja tudi bogato obložena miza. Povsod po Sloveniji je značilno, da se takrat pripravlja meso, recimo svinjina, govedina in predvsem perutnina. Na splošno prevladuje gos, ki jo postežemo z mlinci in rdečim zeljem, a ni nujno, da je povsod tako. Gos je v simboličnem smislu povezana z gibanjem sonca. Bila je atribut keltskih, vojnih bogov, rimskega Marsa, nekoč poljedelskega boga, zato so jim gosi žrtvovali, simbolizira pa tudi zdravilno moč, ljubezen, hišno gospodinjstvo ... Kot rečeno, pri nas martinovo praznujemo na različne načine. Ponekod se ljudje zberejo v kleteh, pokušajo vino in jedi, pojejo in se tako ali drugače veselijo, ob tej priložnosti pa tudi okronajo vinsko kraljico. Praznik so tako na vinorodnih območjih izkoristili sebi v prid in so praznovanja postala prava turistična atrakcija, tisti, ki se ne veselijo v kleteh, pa si doma pripravijo slovito Martinovo pojedino.

Martinovo, praznik vina in vinarjev

"Na martinovo se po stari navadi mošt spremeni v vino. Podatki kažejo, da ga bo letos manj, kot ga je bilo lani. Sorte grozdja za pridelavo belega vina naj bi letos obrodile za 16 % slabše kot v 2020, sorte za pridelavo rdečega vina pa za 22 %," pa so javili iz Statističnega urada Republike Slovenije.

V letu 2020 se je ukvarjalo z vinogradništvom 28.481 pridelovalcev. Vsi skupaj so obdelovali 15.261 hektarjev vinogradov, vsak pa povprečno 0,54 hektarja vinogradov. Največ pridelovalcev, kar 91 % vseh, je pridelovalo grozdje na manj kot enem hektarju vinogradov, skupaj pa so ti obdelovali 31 % celotne površine vinogradov v Sloveniji.

Največji vinogradi so v vinorodni deželi Primorje

Slovenija je razdeljena na tri vinorodne dežele (Podravje, Primorje, Posavje), te pa na devet vinorodnih okolišev. Povprečne velikosti vinogradov so v posameznih vinorodnih deželah zelo različne. V 2020 so bili v povprečju največji v vinorodni deželi Primorje (0,46 ha), še posebno obsežni so bili v vinorodnem okolišu Goriška brda (0,60 ha). V povprečju najmanjše vinograde pa so obdelovali v Posavju (0,17 ha), med temi še posebno v vinorodnem okolišu Bela krajina (0,14 ha).

Letošnji pridelek grozdja naj bi bil slabši od lanskega

Martinovo je po tradiciji dan, ko se spozna, kolikšen bo pridelek vina in kakšna bo njegova kakovost. Slovenski vinogradniki naj bi v letu 2021 na 14.874 hektarjih vinogradov pridelali 83.223 ton grozdja. Tako bele kot rdeče sorte grozdja naj bi obrodile slabše kot v 2020. Sorte grozdja za pridelavo belega vina naj bi obrodile za 16 % slabše, sorte za pridelavo rdečega vina pa za 22 %.

Prebivalec Slovenije je lani popil povprečno 36 litrov vina

Če smo v 2020 kupili vino v trgovini, smo za liter namiznega odšteli povprečno 2,05 EUR, za liter kakovostnega pa 4,24 EUR. Če smo si vino naročili za mizo v gostinskem lokalu, smo za liter kakovostnega vina odšteli 15,77 EUR. Za ta znesek je bilo treba v letu 2020 delati povprečno 128 minut. S povprečno mesečno plačo bi si tako lahko privoščili v gostinskem lokalu 77 litrov kakovostnega vina. "In še o porabi vina v Sloveniji: v 2019 smo porabili povprečno 36 litrov vina na prebivalca, od tega 65 % belega," so še dodali na SURS.

Tradicionalne martinove jedi

Na martinovo so na mizah tudi značilne jedi. »Obvezne« sestavine martinove pojedine so perutnina, mlinci in dušeno rdeče zelje. Koliko nas bi stalo, če bi vse to kupili v trgovini? Za kilogram piščančjega mesa brez kosti smo v 2020 odšteli povprečno 7,92 EUR. Za pripravo mlincev bi potrebovali moko, jajca in olje. Za kilogram pšenične moke smo v 2020 odšteli povprečno 0,72 EUR, za 10 jajc povprečno 1,80 EUR in za liter jedilnega olja povprečno 1,39 EUR. Za steklenico (liter) kakovostnega vina smo, kot že omenjeno, v 2020 odšteli povprečno 4,24 EUR.

​​​​​​​