Če tokrat rok uporabe damo na stran oziroma vzemimo, da je do izteka roka še kar nekaj časa, je torej najpomembnejše, da živila po tem, ko odpremo embalažo, ustrezno zapremo in shranimo.

Poglejmo, kako dolgo so po odprtju še užitna nekatera živila:

- Vzemimo za začetek za primer pasiran paradižnik. Po tem, ko ga enkrat odpremo, ga moramo shraniti v hladilnik, tam lahko ostane okoli tri dni, potem se začnejo kopičiti glivice, ki lahko po zaužitju povzročijo številne nevšečnosti.

- Za razliko od njega kečap, po tem ko ga odpremo, v hladilniku lahko hranimo še šest mesecev, pa ne bo nobenih težav.
Odprto mleko bo zdržalo do sedem dni v hladilniku. Če ima embalaža pokrovček, jo moramo dobro zapreti vsakič, ko porabimo nekaj mleka.

- Arašide v vrečki, ki smo jo že odprli, lahko v omarici hranimo do 30 dni, po tem se namreč začnejo na njih razvijati glivice Aspergillus flavus, ki proizvajajo nevarne strupe, ki povečujejo tveganje za razvoj raka na jetrih.

- Največ napak se pojavi pri sušenih začimbah. Tiste, ki jih uporabljamo pogosto, niso sporne, a zagotovo ima vsak doma začimbe, ki mu pridejo prav le ob posebnih priložnostih in jih zato doma hrani celo več let. Rok trajanja sušenih začimb, po tem, ko embalažo že odpremo, je eno leto. Po tem sicer ne bo nobene škode za zdravje, če jih bomo uporabili, a bodo začimbe izgubile vonj in okus.

- Kar se tiče riža, je rjavi bolj delikaten od belega. V odprti embalaži ga lahko hranimo od tri do šest mesecev.
Moko moramo porabiti v roku šestih mesecev, kasneje se namreč lahko zaredijo molji. Če slučajno opazite ličinke moljev, moko nemudoma zavrzite.

- Rastlinska olja naj bi že odprta zdržala kakšno leto. Da bodo čim dlje užitna, jih moramo hraniti na hladnem.

- Jajca v hladilniku zdržijo od tri do pet tednov, torej ni treba, da jih vržemo stran, ko preteče rok.

Kaj vse lahko povzroči pokvarjena hrana?

Preden določeno živilo, za katerega nismo prepričani, ali je še vedno užitno, damo v usta, ga najprej povohajmo, preverimo barvo ali prisotnost morebitne plesni. Če je ta plemenita, je v redu, sicer pa so plesni zdravju škodljive. Največkrat se pojavijo na žitih, sadju, zelenjavi in oreščkih, lahko pa tudi na sadnih sokovih. Ker za svoj obstoj potrebujejo kisik, se vedno pojavijo na površini hrane. Ob razmnoževanju tvorijo strupene toksine. Najpomembnejši mikotoksini so aflatoksini, ki so strupeni za jetra, ohratoksin A, ki je škodljiv za ledvice, fumonizin, ki je strupen za živčevje in pljuča ter patulin, ki slabi imunsko odpornost organizma. Večina mitoksinov je tudi potencialno nevarnih za razvoj rakavega obolenja. Slabost, bruhanje, drisko in ostale prebavne motnje prav tako lahko povzroči pokvarjena hrana, ki vsebuje škodljive bakterije. Da bi se izognili vsem nevšečnostim, pa je seveda najbolje uživati svežo hrano, ki ima tudi največ hranilnih vrednosti.