Naravno gnojilo

Kopriva, rastlina, ki raste skoraj vsepovsod – najdemo jih za hišami, v gozdu, pa tudi na vrtovih – se obnese kot pomoč pri delu na vrtu, pa tudi pri pripravi okusnih jedi.

Pripravek iz koprive sodi med povsem naravna tekoča gnojila oziroma prevrelke. Te dobimo s pomočjo vode in jih uporabljamo neposredno za zalivanje rastlin. Na splošno vsebuje dušik in kalij, zato jih je treba uporabljati previdno, da se prepreči ožig ter pretegnjena rast vrtnin. Seveda pa je vse odvisno od moči prevrelka, saj se lahko pripravi blažja ali močnejša raztopina.

Gnojenje s prevrelko je priporočljivo v primerih, ko želimo rastline vzpodbuditi k rasti. Za tiste rastline, ki potrebujejo veliko hranilnih snovi (kapusnice, paradižnik) bo tovrsten pripravek zelo dobrodošel.

Koprivni pripravek

Gre za pripravek, ki ga lahko vrtnarji pripravijo sami – kako, lahko vidite v našem video prispevku. Zanj se vedno uporabijo sveže rastline, ki rastejo od pomladi do poletja. Toda pozor – ne smejo se uporabljati tiste koprive, ki že imajo semena. Manjše količine pripravka, denimo za rastline, ki so na balkonih, se lahko pripravijo tudi iz posušenih rastlin.

Koprive so nadvse primerne za prevrelko v biotičnih vrtovih, saj delujejo zdravilno, pospešujejo rast ter nastanek klorofila. Prav tako bodo tla, pognojena s prevrelko iz kopriv, polna deževnikov.

Koprivni pripravek je primeren za večino rastlin v zelenjavnem, sadnem in cvetličnem vrtu, ne prenašajo pa ga grah, fižol, česen ter čebula.

Kot nam je povedala strokovnjakinja za zelenjadarstvo, Miša Pušenjak, koprivni pripravek, namočen točno 24ur (pol ure gor ali dol), deluje na večino uši. Postopek je potrebno vsaj trikrat ponoviti. Še boljši kot koprivni pa je za uši pripravek iz vratiča ali listov rabarbare.

Za oba je potreben recept. 24 ur namočenih kopriv ni potrebno redčiti. Če pa naredimo prevrelko, se tekočina prične peniti in je v tem primeru potrebno redčenje.

Primerna posoda

Koprivni pripravek, pa tudi druge prevrelke, se pripravlja v sodih ali vedrih, ki morajo biti lesena ali plastična. Posode so lahko tudi glinene ali keramične. Pločevinasti sodi niso najprimernejši, saj lahko med vrenjem pripravka pride do kemične reakcije.

Če imate večji vrt in potrebujete več pripravka, vam bo zagotovo koristil še naslednji nasvet: sod, v katerega ste natrgali koprive ter jih prelili z vodo, pokrijte z leseno ali žičnato mrežo. Tako boste preprečili, da bi v sod padle kakšne manjše živali, ki se znajdejo na vašem vrtu.

Ker tovrstni pripravki lahko razvijejo neprijetne vonjave, je najbolje, da ga skušate čim bolj omiliti: zadostovalo bo nekaj večjih žlic kamninske moke, ali pa nekaj kapljic baldrijanove esence.