Samo zato, ker za čiščenje kuhinjskih površin uporabljate gobico, ne pomeni, da so te površine čiste. Prav gobice so namreč ene izmed najbolj umazanih predmetov v kuhinji. Ena izmed najbolj pogostih napak ljudi je, da z isto gobico čistijo pomivalno korito in kuhinjske elemente. Na vsakem kvadratnem centimetru gobice je približno 5.000.000 bakterij in nekatere od njih so zelo nevarne. Povzročijo lahko resne bolezni, kot je Guillain-Barrejev sindrom, ki povzroča paralizo. Da je vse to res, so z raziskavo dokazali tudi znanstveniki z univerze v Arizoni. Raziskovalci so analizirali vzorce iz gospodinjstev v devetih državah, in sicer Avstraliji, Kanadi, Nemčiji, Indiji, Maleziji, Savdski Arabiji, Južni Afriki, Veliki Britaniji in ZDA. Najbolj preprost način za reševanje te težave je redna menjava gobic, če pa jo pozabite kupiti, jo lahko operete v pomivalnem stroju ali jo dezinficirate s toploto. Profesorica biologije na univerzi Maryland, dr. Angela Mariani, svetuje, da to storite na zelo preprost način: ''Gobico dajte v mikrovalovno pečico. Visoka temperatura bo uničila velik del mikrobov.''

Vlažne krpe in brisače

Vlažne krpe in brisače so poleg gobice za pomivanje posode idealno okolje za razvoj bakterij. Poleg tega, da dolgo zadržujejo vlago, se uporabljajo v prostorih, v katerih je že tako največ mikroorganizmov, kar ustvari ’dobitno kombinacijo’ za razmnoževanje bakterij. Raziskava z univerze v Arizoni je razkrila, da se koliformna bakterija, ki je načeloma prisotna v človeškem blatu in lahko povzroči zastrupitev in drisko, nahaja na kar 89 odstotkih krp in brisač v gospodinjstvu, medtem ko je bakterija E.coli prisotna na 25,6 odstotka brisač. Strokovnjaki opozarjajo, da imamo te brisače in krpe v rokah večkrat dnevno ter z njimi brišemo tako sebe kot tudi druge površine v stanovanju, kar pomeni, da se bakterije hitro širijo in lahko pridejo v stik tudi s surovim mesom. Zaradi vseh nevarnosti še poudarjajo, da brisač in krp ni dovolj le oprati v pralnem stroju in posušiti, saj se bodo bakterije spet razmnožile, ko bo tkanina spet vlažna. Za boljši učinek jih tako pred pranjem za dve minuti pomočite v mešanico vode in belila. Brisač, s katerimi si brišete obraz, ne uporabljajte v druge namene.

Pomivalno korito

Nobena novost ni, da je generalno gledano kuhinja eden najbolj umazanih prostorov v stanovanju, ta sloves pa si je pridobila tudi zaradi še enega legla bakterij – pomivalnega korita. Tam se namreč velikokrat najdejo ostanki hrane ter bakterije s krompirja, korenja ter druge zelenjave in tudi sadja, ker pa korito velikokrat ostane vlažno, čeprav si samo umijemo roke, je okolje za razmnoževanje bakterij še bolj ugodno. Raziskave kažejo, da se v pomivalnem koritu nahaja več bakterij kot v straniščni školjki in košu za smeti hkrati. Za učinkovito in varno čiščenje pomivalnega korita uporabite dezinfekcijsko sredstvo ali mešanico detergenta za pomivanje posode in sodo bikarbono, dobra alternativa sta tudi limonin sok in alkoholni kis.

Odtoki: Ne pozabite niti na odtoke, ki se pogosto zamašijo ali iz njih zaudarja. V večjo posodo nalijte tri litre vode in ji dodajte skodelico sode bikarbone ter skodelico limoninega soka. Mešanico segrejte, da bo vroča, a ne sme zavreti, nato jo zlijte v zamašen odtok. Odprite pipo, da iz nje teče vroča voda, ki bo dodobra izprala odtok. V kolikor ta metoda ne bo v celoti odmašila odtoka, vanj stresite pol skodelice sode, prelijte z alkoholnim kisom in pustite učinkovati 30 minut. Pena, ki bo nastala, bo zmehčala še tako trdovratno umazanijo, ki se drži odtoka, ter uničila še zadnje bakterije, ki so ostale, kar bo med drugim preprečilo tudi širjenje neprijetnih vonjav. Po pol ure v odtok vlijte dva litra vroče vode, da peno in umazanijo odplaknete in ni vrag, da z rezultatom ne bi bili zadovoljni. Včasih se lahko zgodi, da boste morali postopek ponoviti večkrat, odvisno od tega, kako zelo so zamašeni vaši odtoki. Lahko poskusite tudi tako, da zmešate skodelico vroče vode, sodo bikarbono, skodelico soli, skodelico alkoholnega kisa ter eno žlico solne kisline in vse skupaj vlijete v zamašen odtok. Pustite delovati eno uro ter dobro izperite z vročo vodo. Velja pa opozoriti, da tega postopka ne prakticirajte, če ste pred tem v odtok zlili kupljeno čistilo za odtoke, saj lahko tako čistilo reagira s kisom in se v zrak začnejo spuščati strupeni plini. Previdni bodite tudi z uporabo solne kisline. Nujno preberite vsa navodila za uporabo, uporabite zaščitne rokavice ter pazite na oči, hkrati pa bodite pozorni, da mešanico, ki vsebuje solno kislino, zlijete direktno v odtok, sicer se lahko zgodi, da poškoduje recimo umivalnik ali kad.

Kuhinjski pult

Na kuhinjskem pultu oziroma tako imenovani delovni površini se pogosto znajdejo predmeti, ki tja nikakor ne sodijo, pa naj gre za ključe, ki jih mimogrede odložimo, nakupovalne vrečke ali nekaj čisto tretjega. Vse te stvari na pultu pustijo svojo ’dozo’ bakterij, ki se nato prenesejo na hrano, če ga dobro ne očistimo. Tako vsaj enkrat dnevno poskrbite, da ga temeljito očistite z vodo in detergentom ali kisom.

Rezalne deske

Ne glede na to, kakšno desko uporabljamo, torej leseno ali plastično, je rezultat nepravilnega vzdrževanja leglo bakterij, saj izjemno težko ročno izperemo vse drobce hrane, ki so se zažrli v les ali plastiko, poleg tega lesene deske ne smemo prati v pomivalnem stroju, saj lahko poči, in konec koncev z drgnjenjem in agresivnimi detergenti desko poškodujemo. Nekatere raziskave so celo razkrile, da se na povprečni rezalni deski nabere tudi do 50-krat več bakterij kot na straniščni školjki. Da se to ne bo več dogajalo in da nam bo naša ’prijateljica’, pa naj bo plastična ali lesena, brez katere si, roko na srce, sploh ne predstavljamo priprave kosila, še dolgo služila, je potrebno upoštevati nekaj nasvetov. Plastično desko je za razliko od lesene mogoče oprati v pomivalnem stroju, kar bo zaradi visokih temperatur zmanjšalo število bakterij, a vendarle je priporočljivo po vsaki uporabi desko očistiti z naravnimi čistili. Že ničkolikokrat smo slišali za čudežno moč kisa in limone pri čiščenju in tudi v tem primeru nam bosta obe živili prišli še kako prav. Obstaja sicer več različnih receptov in razmerij naravnih čistil za čiščenje desk, a ne glede na to, za katerega se boste odločili, bo bolje, kot če boste desko drgnili samo z gobico in detergentom. Desko lahko dezinficiramo z uporabo limoninega soka in soli, in sicer tako, da sol potresemo po deski, nanjo polijemo sok, vse skupaj podrgnemo in pustimo nekaj časa stati, nato desko speremo z vročo vodo in jo pustimo v navpičnem položaju, da se dobro osuši. Namesto limone lahko uporabimo kis ali celo oboje. Če gre za leseno desko, jo potem, ko se posuši, dobro premažemo s čebeljim voskom ali orehovim oziroma mandljevim oljem. Nenehno čiščenje namreč iz lesa odstranjuje naravna olja, zato lahko deska začne pokati. Tisti, ki pri čiščenju vendarle ne morete brez uporabe detergenta, pazite, da bo ta čim bolj blag.

Kavni aparat

Morda boste presenečeni, toda na kar polovici testiranih kavnih avtomatov so našli številne bakterije in plesen. Najpogosteje je razlog v tem, da uporabniki redno čistijo samo posodice s filtrom, na ostalo pa pozabijo. Da bo vaš kavni avtomat kar najbolj čist in bo tako tudi vsakdanja kavica okusnejša, enkrat tedensko aparat razstavite, vse dele dobro prebrišite z vodo in jabolčnim kisom, nato pa še s papirnato brisačko.

Ročke na štedilniku

Na ročkah, s katerimi upravljamo štedilnik, so raziskovalci prav tako našli različne vrste bakterij. Ker vsak dan najmanj enkrat poprimemo za kakšno izmed njih in potem umazanijo raznesemo naokoli, je pomembno, da jih redno čistimo. Enkrat tedensko jih snemite, če jih lahko, ter jih za nekaj minut potopite v mešanico vode in jabolčnega kisa.

Ročaj za pipo

Kot vemo, naše roke niso ravno vedno čiste, prej je treba namreč poprijeti za ročaj od pipe, da voda priteče, preden si jih umijemo. To naredimo enkrat dvakrat, tudi več desetkrat dnevno, le malokdo pa vsak dan ročaje od pip redno dezinficira. Enako velja za ročaj hladilnika. Vse ročaje in držala tako dnevno obrišite z dezinfekcijskim sredstvom ali jabolčnim kisom, tako tudi ne boste umazanije raznašali naokoli, predvsem na lasten obraz in v usta, ali celo na otroke.

Zobna ščetka

Študija, ki so se je lotili na univerzi v Manchesteru, je sicer razkrila, kar smo že vedeli – naša zobna krtačka je pravo leglo bakterij. Pa vendarle vas bo morda presenetilo dejstvo, da se na povprečni ščetki nahaja več kot 10 milijonov bakterij, med njimi tudi stafilokoki, katerih večina vrst je sicer človeku nenevarnih, nekatere pa lahko povzročijo gnojna vnetja in sepse in e.Coli, komenzalna bakterija, ki se normalno nahaja v debelem črevesu toplokrvnih organizmov. ’Navadna' e.Coli sicer ni nevarna, lahko pa so zdravju precej nevarni nekateri njeni sevi, ki lahko povzročijo krvavo drisko brez vročine, spet drugi patogeni sevi pa povzročajo razen drisk še komplicirana vnetja sečil, pri katerih bakterije s svojimi izločki razkrajajo celice sečnih poti, lahko pa povzročijo tudi vnetje in odpoved ledvic, pri novorojenčkih povzročijo celo neonatalni meningitis. Bakterije na ščetko lahko pridejo z vodo, ki prši med umivanjem umazanih rok ali še huje, z vodo, ki prši, ko potegnete straniščno školjko. No, podatki naj vas nikar ne prestrašijo ali celo odvrnejo od umivanja zob, če boste za svojo ščetko lepo skrbeli in jo ubranili pred ’nevarnostmi’, ne boste imeli nobenih težav. Za začetek si zapomnite, da povprečni ščetki ’poteče rok uporabe’ po treh ali štirih mesecih, po tem času jo zamenjajte z novo. Nikar je ne delite z drugimi, svoje bakterije raje zadržite zase. Po umivanju zob ščetko tudi temeljito očistite, vsake toliko pa jo lahko namočite tudi v tekočino za izpiranje ustne votline. Najbolje bi bilo, da jo hranite v omarici, kjer bo še vedno na zraku, a vratca omarice jo bodo vsaj do neke mere zaščitile pred bakterijami, ki pršijo po kopalnici. Da jo ubranite pred vodo iz straniščne školjke, spustite pokrov, preden potegnete vodo. Plastičen pokrovček za ščetko ni najboljša rešitev, saj se ta takoj po umivanju zob ne osuši dobro in če je zaprta, se ustvari vlažno in posledično še bolj bakterijam domače okolje.

Lonček za zobne ščetke

Zobno ščetko je torej tudi treba čistiti in redno menjavati, toda a ste kdaj pomislili, da bi dobro očistili tudi lonček, v katerem hranite ščetke? Nekateri se sicer vsake toliko spomnijo tudi nanj, a v večini primerov premalokrat. Četudi ščetke dobro obrišemo, iz njih še vedno kaplja, kam drugam kot na lonček in tako se ustvarja idealno okolje za bakterije. V kolikor je ščetk v lončku več, se tudi možnost za razmnoževanje bakterij poveča. Neka raziskava je pokazala, da se na kar 27 odstotkih lončkov nahajajo patogene bakterije, na 14 odstotkih pa stafilokoki, torej bakterije, ki sicer živijo v naravnem okolju, mnoge med njimi pa so človeku nevarne. Da bi kopičenje teh preprečili, je treba lonček dvakrat tedensko oprati v pomivalnem stroju ter ga prebrisati s sredstvom za dezinfekcijo.

Posodice za hrano hišnih ljubljenčkov

Pohvala vsem lastnikom hišnih ljubljenčkov, ki njihove posodice za hrano pomivajo po vsaki uporabi. Te posodice so namreč prav tako lahko pravo leglo bakterij, še posebej, če več dni pustimo, da psi ali mačke jedo iz nepomite posodice, četudi gre samo za brikete. Samo predstavljajte si, da kosilo jeste iz krožnika, umazanega še od prejšnjega obroka! Potrebno je seveda skrbeti za zdravje naših ljubljenčkov, zato posodice vsak dan operite v pomivalnem stroju, če ga nimate, pa jih pomijte ročno, enkrat tedensko pa jih za 10 minut namočite v mešanico vode in belila.

Igračke hišnih ljubljenčkov

Vsak ljubljenček ima najmanj eno igračko, ki jo ves čas prenaša naokoli in tako kot posodice za pasjo hrano, so tudi igračke polne bakterij in umazanije. Da ne bi ogrožali zdravja naših živalskih prijateljev in posledično tudi lastnega, gumijaste in plastične igračke enkrat tedensko operite ročno ali v pomivalnem stroju, tiste iz blaga pa kar v pralnem stroju.

Mobilni telefon

Ko so preučevali število različnih bakterij na 51 različnih mobilnih telefonih, so ugotovili, da se v povprečju na vsakem od njih nahaja okoli 7.000 različnih bakterij. Čeprav večina teh ni nevarna, ne smemo zanemariti tistih nekaj, ki so našemu zdravju lahko izjemno škodljive. Ravno zato je redno čiščenje mobilnika zelo pomembno. Da bi se torej izognili številnim nevšečnostim, ki bi jih lahko povzročile nevarne bakterije, mobilni telefon očistite vsak dan z antibakterijskimi sredstvi, vsake toliko pa umazanijo, ki se zažre v najbolj skrite in težko dostopne kotičke, odstranite s pomočjo zobotrebca.