Najbolj zdrava med zdravimi

Podolgovat sadež modre barve in vedno odet v svežo sivo meglico je pri nas že od nekdaj močno razširjen. Ob izobilju drugih sadežev, katerih debele plodove smo stežka vzgojili v sadovnjakih, je bila marsikatera letina sliv prepuščena pticam. Včasih smo raje posegli po debelih breskvah in jabolkih, ker se nismo zavedali, da je rumeno meso slive v nekaterih pogledih najbolj zdravo med vsemi.

Slive imajo največ antioksidantov med vsemi sadeži, zelo bogate so z vitaminom C in vitamini skupine B, z železom, kalcijem, kalijem, fosforjem in betakarotenom. Zaradi teh sestavin jim pripisujejo mnoge zdravilne lastnosti: delovale naj bi proti stresu, izboljševale naj bi zbranost, krepile srce in imunski sistem, najbolj pa so znane po svojih blagodejnih učinkih na prebavo.

Sveže, suhe, zamrznjene ali kot marmelada

zmed 2000 različnih sort sliv je treba za uživanje surovih sadežev izbrati take, ki so sladke, medtem ko so za kuhanje primernejše tiste, ki so rahlo kiselkastega okusa.

V naši ozimnici se znajdejo sušene, zamrznjene, v obliki kompotov ali marmelad. Najpreprostejši način je njihovo zamrzovanje: slive očistimo, jim odstranimo koščico, jih položimo na krožnik in tako zamrznemo. Nato jih zamrznjene preložimo v vrečko za zmrzovanje in vedno bomo imeli slasten nadev za domače slivove cmoke.

Recept za najboljšo domačo slivovo marmelado najdete TUKAJ. 

Včasih najbolj priljubljena ...

Sliva je pri nas že od nekdaj zelo razširjena sadna vrsta. V sadovnjakih je prevladovala vse do sredine 19. stoletja, ko so jo počasi začele izpodrivati jablane. Ker je zelo nezahtevna in samooplodna, je razširjena tudi danes. Poznamo evropske, orientalske in ameriške sorte, po nekaterih virih pa naj bi bile slive prvo sadno drevje, ki smo ga ljudje udomačili. Prvi naj bi jo sadili Sirci, nato Rimljani, ki naj bi jih prinesli tudi v Evropo.

Nezahtevno drevo

Drevo, ki bogato cveti in rodi, je izjemno nezahtevno. Najdemo jo tudi na višji nadmorski višini, le pozna spomladanska pozeba ji ne ustreza. Večina sort je samooplodnih, krošnjam pa pustimo, da rastejo prosto, ali jih vzgajamo v obliki piramide.

Mlado slivo v ilovnata ali glinena tla posadimo jeseni. Že med rastjo ji razpnemo ogrodne veje, konkurenčne poganjke pa odstranimo, ko so dolgi približno 10 centimetrov.

Za vsako leto debelejše plodove in zdrav pridelek moramo slive redno redčiti in jim z vsakoletno rezjo omogočiti odprto krošnjo, ki bo omogočila boljšo osvetlitev. Pozimi jih ne obrezujemo, ker se njihove rane pozno celijo.