Ingver je korenika (korenina) pravega ingverja, rastline, ki raste v tropskem in subtropskih pasovih, po videzu pa nekoliko spominja na manjši bambus. Korenike zrastejo do velikosti 20 cm, uporabljajo pa se v kulinariki in zdravilstvu. Menda je bil znani kitajski filozof Konfucij tako navdušen nad ingverjem, da je želel, da je vsaka jed pripravljena z njim.

Afrodiziak ali naravno zdravilo?

Ingver slovi kot najmočnejši rastlinski antioksidant. Pomaga pri zniževanju telesne temperature, slabi prebavi, driski, zgagi, bruhanju, glavobolu in preprečevanju slabosti med potovanjem. Spodbuja krvni obtok in sprošča ožilje, znižuje holesterol in ima antiseptične lastnosti (pomaga tudi pri vnetem grlu). Pri rednem jemanju zmanjšuje kronično utrujenost in izboljšuje spomin. Ingverjev čaj blaži jutranjo slabost, deluje proti prehladu ter zdravi razjede in prebavne težave. Nekatere pa bo morda pritegnil podatek, da je ingver eden od najstarejših in močnejših afrodiziakov. Že antični zdravniki in samostanski zeliščarji so bili prepričani, da dviguje energijo in spodbudno vpliva na spolno slo (libido).

V srednjeveški Evropi je bila uporaba ingverja tako priljubljena, da so srednjeveški moralisti trdili, da „vino, poper, cimet in ingver kvarijo kri mladim dekletom!“ Sveta Hildegarda ga je priporočala zgolj zelo izčrpanim, saj naj bi pri zdravih ljudeh zbudil preveč živalskosti. Dandanes ingver poznamo kot močan stimulans, ki močno vpliva na čutno zaznavanje.

Vsestranska uporaba v kulinariki

Svež ingver je s svojim pekočim in rahlo pikantnim okusom ter polno, toplo in osvežujočo aromo nepogrešljiv pri pripravi številnih pikantnih azijskih jedi. Uporablja se nastrgan, sesekljan, narezan na rezine ali rezance, za močnejši okus pa se v jedi lahko dodajajo tudi sveži, nekoliko zmečkani kosi korenike (seveda se pozneje odstranijo iz jedi). Ker dobro prekrije vonj rib in mesa, ga Azijci uporabljajo pri kuhanju rib in morskih sadežev, svinjine, govedine in piščančjega mesa. Nepogrešljiv je tudi pri pripravi kašastih zmesi, omak, pomak, solatnih prelivov, juh in marinad. Korejci ingver uporabljajo za pripravo svoje priljubljene vložene zelenjave, ki sliši na ime kimchi.

Ingverjev sok dobimo tako, da svežo koreniko olupimo in na drobno nastrgamo ali pa zmeljemo v kuhinjskem strojčku (bolje se zmelje, če dodamo malo vode). Iz ingverjeve kaše nato s pomočjo gaze iztisnemo sok, katerega uporabljamo za pripravo omak, marinad ali pijač.

Na Japonskem sveže koščke ingverja vlagajo v sladek kis, pripravek pa je blagega okusa in spodbuja prebavo. Vloženi ingver zagotovo zelo dobro poznajo vsi ljubitelji sušija, kateremu se kot priloga dodajo na tanke rezine narezani kosi vloženega ingverja.

Ker so trgovci po karavanskih poteh iz Azije prenašali samo posušene začimbe, je v bližnjevzhodnih in evropskih kuhinjah pogostejša uporaba posušenega ingverja. V 9. stoletju je bil ingver v prahu po vsej Evropi priljubljena namizna začimba, posušene ingverjeve korenine za kuho pa so uporabljali že Asirci, Babilonci, Egipčani, Grki in Rimljani. Danes se mleti ingver uporablja za pripravo kruha, kolačev, medenjakov in finega peciva, hkrati pa je tudi pomembna sestavina številnih pikantnih začimbnih mešanic, s katerimi začinjamo meso, enolončnice ali pa počasi kuhajoče se jedi iz mesa in sadja. V Evropi je tudi razširjena uporaba kandiranega ingverja in ingverja v sirupu. Oba pripravka sta lahko samostojni slaščici, uporabna sta tudi za pripravo sladic, sladoledov, tort, peciva, sadnih kolačev in sladkih omak. Iz ingverjevega sirupa lahko pripravimo tudi zelo znano in priljubljeno ameriško osvežilno brezalkoholno pijačo, ki se imenuje ginger ale.