Študija, ki so se je lotili na univerzi v Manchesteru, je sicer razkrila, kar smo že vedeli – naša zobna krtačka je pravo leglo bakterij. Pa vendarle vas bo morda presenetilo dejstvo, da se na povprečni ščetki nahaja več kot 10 milijonov bakterij, med njimi tudi stafilokoki, katerih večina vrst je sicer človeku nenevarnih, nekatere pa lahko povzročijo gnojna vnetja in sepse in e.Coli, komenzalna bakterija, ki se normalno nahaja v debelem črevesu toplokrvnih organizmov. ’Navadna' e.Coli sicer ni nevarna, lahko pa so zdravju precej nevarni nekateri njeni sevi, ki lahko povzročijo krvavo drisko brez vročine, spet drugi patogeni sevi pa povzročajo razen drisk še komplicirana vnetja sečil, pri katerih bakterije s svojimi izločki razkrajajo celice sečnih poti, lahko pa povzročijo tudi vnetje in odpoved ledvic, pri novorojenčkih povzročijo celo neonatalni meningitis.

Bakterije na ščetko lahko pridejo z vodo, ki prši med umivanjem umazanih rok ali še huje, z vodo, ki prši, ko potegnete straniščno školjko. No, podatki naj vas nikar ne prestrašijo ali celo odvrnejo od umivanja zob, če boste za svojo ščetko lepo skrbeli in jo ubranili pred ’nevarnostmi’, ne boste imeli nobenih težav. Za začetek si zapomnite, da povprečni ščetki ’poteče rok uporabe’ po treh ali štirih mesecih, po tem času jo zamenjajte z novo. Nikar je ne delite z drugimi, svoje bakterije raje zadržite zase. Po umivanju zob ščetko tudi temeljito očistite, vsake toliko pa jo lahko namočite tudi v tekočino za izpiranje ustne votline. Najbolje bi bilo, da jo hranite v omarici, kjer bo še vedno na zraku, a vratca omarice jo bodo vsaj do neke mere zaščitile pred bakterijami, ki pršijo po kopalnici. Da jo ubranite pred vodo iz straniščne školjke, spustite pokrov, preden potegnete vodo. Plastičen pokrovček za ščetko ni najboljša rešitev, saj se ta takoj po umivanju zob ne osuši dobro in če je zaprta, se ustvari vlažno in posledično še bolj bakterijam domače okolje.