Občina bo 442 vrtičkov uredila na površini veliki 1,3 hektarja. Veliki bodo od 25 do 75 kvadratnih metrov, največ jih nameravajo urediti v velikosti 50 kvadratnih metrov, so pojasnili na Molu.

Novi vrtički bodo ograjeni s skupno nizko ograjo in vrbovimi živimi mejami. Posamezen vrtiček bo del dolgih vrtov, ki spominjajo na barjanske njive, razmejevale pa jih bodo premostitve in kompostniki. Med posameznimi sklopi vrtičkov bodo oblikovani tudi sadovnjaki, ki bodo služili kot presledek v prostoru vrtičkov.

Dela nameravajo na občini začeti po 20. septembru, do takrat pa morajo lastniki vrtičkov, ki nimajo urejenega pogodbenega razmerja z Molom, vrtičke odstraniti, sicer bo to na stroške lastnikov storila občina.

Na občini so za STA še pojasnili, da vse več povpraševanja po najemu vrtička beležijo od mladih družin in celo študentov. Pridelovanje hrane na manjših površinah je, kot so navedli, tudi izredno pomembna povezovalna dejavnost z močnim potencialom medgeneracijskega sodelovanja in povečevanja socialne vključenosti, je pa tudi dobrodošla alternativa za socialno šibke prebivalce mesta.

Z vidika varstva okolja je spodbuden podatek, da si občani želijo vrtiček v neposredni bližini, kamor se lahko odpravijo peš, so dodali na Molu. Raziskava iz leta 2009 namreč kaže, da se 45 odstotkov občanov na svoje vrtičke odpravi peš, 26 odstotkov pa s kolesom, 16 odstotkov se jih do vrtička zapelje z osebnim vozilom, sedem odstotkov z motornim vozilom, šest odstotkov občanov pa za obisk vrtička uporablja mestni prevoz.

Ljubljanska občina sicer za potrebe vrtičkarstva namenja 46 hektarjev zemljišč na 23 območjih. Ta so razporejena tako, da enakomerno oskrbujejo vse predele mesta, nahajajo pa se predvsem na robovih urbanih kompleksov, v predelih Zaloga, Polja, Hrušice, Štepanje vasi, Črnuč, Bežigrada, Vižmarij, Šentvida, Dravelj, Podutika, Brda, Livade ter med Malim grabnom in južno avtocesto.