Razrast in zahteve izbrane čebulnice vplivajo tako na izbiro kotička na vrtu, kamor bomo sadili, kot tudi na gostoto saditve ter raznovrstnost čebulnic na določenem prostoru.

V skalnjak sodijo predvsem drobne čebulnice. V majhnih skupinicah ter ločeno med seboj so lepi nasajeni: krokusi, puškinije, španska modra čebulica, hrušice ali grozdek, jarice ali ozimko, bulbokodij, hionodokso, hionoscilo, scilo ali modra čebulica, drobne mrežaste perunike, anemone blanda. Kot posamezne pa lahko vključimo hijacinte, botanične tulipane ali različne luke.

V travo v večjih skupinah posadimo predvsem narcise, špansko modro čebulico, zvončke ali kronce, redkeje tulipane. Sadimo jih pod travno rušo, ki jo lahko v celoti odstranimo in nato položimo nazaj, ali pa to naredimo točkovno.

Med trajnice sadimo večje čebulnice posamezno, manjše pa v majhnih skupinah. Če so trajnice nizke, lahko posadimo čebulnice, primerne za skalnjak. K preostalim trajnicam pa lahko posadimo tudi višje čebulnice, na primer tulipane, narcise ali medenke, hijacinte, zelenocvetno iksijo, tritelejo ali brodjejo, nektaroscorum ali cesarski tulipan. Na bolj vlažne predele lahko umestimo različne logarice, pasji zob in arum.

Pod drevesa ali višje grmovnice sadimo narcise, zvončke, krokuse, scile, hrušico in podobne rastline.

Pod rododendrome in azaleje v šotnato zemljo lahko posadimo narcise, zvončke, ciklame, kačnik ali štrkat, cesarski tulipan in pasji zob.

Na praznih cvetličnih gredah se pustimo zapeljati fantaziji, saj nas omejujeta le velikost grede in njena vloga v vrtu. Zasaditev je lahko enotna ali mešana, v formalni ali pa naravni obliki. Izberemo rastline enakih ali pa različnih velikosti, pri čemer je pomembno, da jih natančno poznamo in sadimo manjše pred velikimi.

Pri mešanih zasaditvah lahko načrtujemo, ali naj nasad cveti hkrati ali pa v zamikih – in tako podaljšamo njegovo zanimivost. Čarobno igrivost dosežemo s popolnoma mešano zasaditvijo, pri kateri pa moramo razdaljo sajenja podrediti zahtevam posameznih vrst čebulnic.

Čebulnice ne marajo presajanja

Sodobno pridelovanje že obdelanih čebulic nam omogoča njihovo izenačeno cvetenje v naslednjem letu. Posaditi jih moramo že v zgodnjem jesenskem obdobju, da se lahko pred zimo ukoreninijo. Izjema so le tulipani, ki jih sadimo pozneje.

Posadimo jih v zemljo, ki jo pognojimo z dolgodelujočim organskim gnojilom v obliki pelet. Zemlja mora biti propustna, sicer nam lahko čebulice hitro zgnijejo. Skozi zimsko obdobje moramo skrbeti, da se podlaga ne izsuši. Tudi preveč peščeni zemlji dodamo stoodstotno organsko gnojilo, saj bo izboljšalo kapaciteto zemlje za vodo.

Druga skrajnost pa so ilovnata tla, v katerih voda zastaja in lahko zato povzroči gnitje čebulic. V tem primeru dodamo pesek in izboljšamo strukturo rastišča.

Čebulnice po cvetenju puščamo v zemlji, ker nimajo rade presajanja. Po cvetenju potujejo hranila iz listov v čebulice, zato jih takrat gnojimo s specialnim gnojilom za okrasne rastline. Listov ne odstranimo, dokler ne porumenijo.

Tudi trave, v kateri so čebulice, prej ne kosimo. Nasade v travi prav zato pomaknemo ob rob vrta in tako prikrijemo delno neurejenost po cvetenju.