Ekološka izolacija: Resnica ali “trend”?

“Pod ekološko izolacijo na področju načrtovanja in gradnje stavb razumem predvsem ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, t.j. izpustov CO2 in pod. Sem spadajo ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti stavbe, ki zagotavljajo razbremenitev okolja različnih primesi kot posledic intenzivnejšega ogrevanja in predstavljajo v praksi zlasti prihranek pri porabi energije za ogrevanje,« nam odgovori na vprašanje, kaj je ekološka izolacija, Izr.prof.dr. Metka Sitar, dipl.univ.inž.arh.

Pojem ekološka izolacija po besedah Sitarjeve v ožjem smislu pomeni uporabo t.i. alternativnih toplotnoizolacijskih materialov, ki so naravnega organskega izvora - v nasprotju s z klasičnimi materiali, kot so ekspandiran polistirenali bolje poznan kot "stiropor", ki je najbolj razširjen, pa tudi kamena in steklena volna.

Med ekološke materiale sodijo izolacije iz celulonih vlaken, vlaken iz bombaža, slame, lesenih kosmičev, konoplje, koruznih vlaken, lesni kosmiči, kosmiči ovčje volne, konoplje, slame, plute, bombaža. Praviloma je njihova toplotna prevodnost nekoliko višja kot pri klasičnih materialih. Paroprepustnost je v primerjavi s klasičnimi materiali večja, kar uravnava vlago v prostoru.

Vedno več Slovencev

Po besedah svetovalca za ekološke gradnje, Mira Škvorca, se za ekološko izolacijo odloči vsakdo, ki razume v čem se ekološka izolacija razlikuje od anorganskih in umetnih izolacij. Ekološke izolacije pa se brez težav uporabijo tudi pri obstoječih stavbah. »V primeru, da prekrivate streho lahko na obstoječo izolacijo preprosto dodate dodatni sloj iz naravnih materialov oz ekološke izolacije. Pri tem tudi varčujete, saj vam zaradi dodatnega sloja izolacije ne bo potrebno poviševati »špirovcev«, plošče pa so hkrati tudi sekundarna kritina«, pove in doda še, da lahko ekološko izolacijo vgradite tudi iz notranje strani na obstoječi strop ali steno.

Sicer izolacijski materiali v arhitekturi in gradbeništvu segajo daleč nazaj v zgodovino, vendar se je njihova raba povečala v obdobjih energetske krize od 70-tih let naprej, tako pri novogradnjah, kot pri prenovah. “Uporaba naravnih materialov pa šele v zanjih desetletjih kot rezultat osveščenosti za varovanje okolja v smislu t.i. trajnostne sonaravne gradnje narašča. K temu pripomorejo tudi novi prozvodi, ki so tehnološko optimirani”, pove Sitarjeva.

„Značilnost ekoloških materialov so, da so v obliki vlaken, kosmičev…v razsuti obliki, in jih vpihujemo s posebnimi napravami. Spet druge materiale, kot so lesna vlakna, uporabljamo v obliki plošč, kar poenostavlja postopke gradnje, zlasti sanacije obstoječih objektov.“, pojasni predstojnica katedre za arhitekturo.

»Ker so ekološke izolacije iz rastlinskih vlaken zaenkrat še predrage in zaradi tega tržno nezanimive za večino uporabnikov, se jih večina bolj osredotoča na lesna vlakna in celulozo«, pravi Škvorc, ki razloži tudi, da je to prava ekološka izolacija, saj se predeluje surovina, ki je že bila uporabljena kot material – torej časopis.

Je ekološka izolacija za nas še predraga?

V eni zadnjih diplomskih nalog v programu Arhitekture na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, izdelane na temo naravnih izolacijskih materialov, so primerjali cene klasičnih in alternativnih/ekoloških materialov. Ugotovili so, da so npr. plošče iz lesenih vlaken za povprečnega investitorja predrage, kljub temu, da imajo poleg dobrih karakteristik faktorja toplotne prehodnosti izjemno dobre lastnosti pri faznem zamiku.

"Ugotovili smo tudi, da je cena klasičnih izolacijskih materialov približno enaka ceni izolacijskega materiala iz celuloznih vlaken. Vendar ima celuloza boljšo nekoliko nižjo toplotno prevodnost, kar izravna dvakrat večji t.i. fazni zamik.“, pojasni ugotovitev Sitarjeva.

Bistvene lastnosti kot so preprečevanje izgub toplote skozi stavbni ovoj pozimi in zmanjšanja pregrevanja prostorov poleti, zagotavljanje zvočne zaščite in zaščite proti požaru, pa so pri obeh vrstah materialov podobne.

Energijsko varčna hiša je več vredna

Pri finančnem vidiku je treba poudariti, da v ta namen (ukrepi za manjšo in bolj učinkovito porabo energije – za novogradnje in prenove) države v Evropi zlasti v zadnjih dveh desetletjih namenijo velike finančne spodbude, pa tudi nepovratna sredtva.

Preko različnih javnih razpisov je v Sloveniji to nalogo prevzel pred leti EKO sklad (Slovesnki okoljski javni sklad), ki poleg naložb za večjo energijsko učinkovitost stavb spodbuja tudi druge naložbe, kot so raba obnovljivih virov energije itd, vse v okviru ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, potrjenih z evropskimi in domačimi dokumenti.

Sitarjeva opozori tudi na to, da stavba, ki je energijsko varčna, dosega tudi višjo vrednost na nepremičninskem trgu, pri čemer se vlaganja v tovrstno prenovo povrnejo relativno hitro.

Kaj pridobimo z ekološko izolacijo?

Kot že zapisano z ekološko izolacijo v prvi vrsti dosežemo pri novogradnjah potrebno stopnjo toplotne izolativnosti stavbnega ovoja, skladno z zakonodajo. Pri prenovah pa to stopnjo, ki je praviloma nezadovoljiva, ustrezno izboljšamo. S tem pozitivno vplivamo na bivanjsko kakovost in obenem prihranimo stroške pri porabi energije za ogrevanje pozimi in hlajenje poleti (zadnje za klimatske razmere v Sloveniji ni nepomembno).

„Ugotavljamo, da se danes vedno bolj uporabljajo naravni materiali, vendar so cenovno nesprejemljivi za povprečnega državljana - z ustreznejšim subvencioniranjem okoljsko primernejših izboljšav izolacije stavbnega ovoja bi bile odločitve za tovrstne posege številčnejše, kar bi dodatno zmanjšalo negativne vplive na okolje in povečalo uporabo naravnih virov za proizvodnjo ekoloških materialov z izvorom na domačih tleh," je prepričana Sitarjeva, predstojnica katedre za arhitekturo na univerzi v Mariboru.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na