Najpogostejše plesni v stanovanju oziroma hiši

Plesni spadajo med mikroskopske vrste gliv, ki rastejo v obliki posebnih nitk (hife). To so rastline, ki se razmnožuje s trosi iz zraka in sporami, optimalne pogoje rasti dobijo v temnem, vlažnem in toplem okolju. Osnovni gradnik plesni je micelij, ki si sposobnost preživetja povečuje z povezovanjem v mreže, te pa tvorijo kolonijo plesni. Najbolj pogoste plesni v stanovanjih so Cladosporium, Penicillium, Aspergillus in Alternari. Najhujša med hišnimi plesnimi je črna plesen, ki spada v rod Stachybotrys. Tudi ta se najbolj razraste na vlažnih površinah. Te nastanejo zaradi neučinkovitega zračenja in toplotnih mostov na ovoju zgradbe (balkon, okenske špalete, preklade in poličke, temelji ...).

Kateri so vzroki za vlago v prostoru?

Največkrat gre za kombinacijo nepravilne gradbene zasnove posameznih elementov ali celotne stavbe, nepravilnega prezračevanja in ogrevanja ter tudi neustreznega režima uporabe prostora.

Vzroki za vlago v prostoru so lahko zunanji ali notranji. Pri zunanjih je vzrok lahko zamakanje zaradi počene cevi, slabe hidroizolacije temeljev, zamakanje iz strehe ali žlebov, zamakanje pri oknih ali zunanjih vratih, visoka podtalnica, poplave … Izvore zunanje vlage moramo sanirati z gradbeno tehničnimi rešitvami.

Popolnoma drugačna je notranja vlaga, ki nastane zaradi aktivnosti normalnega bivanja (dihanje, znojenje, kuhanje, osebna higiena ...) in aktivnosti v stanovanju (sobne rastline, sušenje perila na radiatorjih, akvarij …), kondenzira pa se na toplotnih mostovih, torej hladnih mestih na ovoju stavbe.

Kdaj se najpogosteje pojavi plesen?

Nastaja pozimi, ko se ljudje več zadržujemo v ogrevanih prostorih. Pomemben del vlage prispevamo sami, saj recimo štiričlanska družina odda dnevno v zrak okrog 15 litrov tekočine. To moramo spraviti ven s prezračevanjem skozi okna ali prisilnim prezračevanjem. Zimski zrak je suh, zato so kratka (2–4 minute) zimska prezračevanja skozi okna najbolj učinkovita in popolnoma brezplačna. Pomembna je tudi temperaturna razlika med zunanjo in notranjo temperaturo. Večja ko je, bolj se vlaga kondenzira na toplotnih mostovih.

V katerih prostorih je plesen najpogostejša?

Plesen je možna v vseh prostorih, ko sta hkrati izpolnjena dva pogoja. To je toplotni most in več kot 80-odstotni delež relativne zračne vlage. V tem primeru se vlaga iz zraka kondenzira na hladni steni, stropu ali tleh; na to vlažno mesto se naseli plesen. Iz tega izhaja, da je plesen najbolj pogosta v ‘mokrih’ prostorih, to sta kopalnica in kuhinja. Ne smemo pa pozabiti, da ima zrak – z njim tudi vlaga – tendenco kroženja in stalnega izenačevanja v vertikalni in horizontalni smeri. Posledica tega je vertikalno odnašanje vlage izza omar in horizontalno prenašanje vlage iz mokrih v suhe prostore. To so razlogi, da vedno prezračujemo na prepih celotno stanovanje ali etažo, saj ga moramo razumeti kot en prostor.

Enako, kot je vročina pri človeku znak bolezni je plesen v notranjosti stavbe znak gradbenih in/ali bivalnih nepravilnosti. Ko govorimo o škodljivosti plesni, imamo v mislih tudi škodljivost prevelikega deleža relativne vlage v zraku in kondenzirane vlage na toplotnih mostovih. Vlaga in plesen tvorita neprijeten vonj, razgrajujeta pohištvo, obleke in konstrukcijo ter vplivata na zdravje, počutje in kvaliteto bivanja.
 
Sodobni človek večino časa preživi v zaprtih prostorih. Z vdihavanjem vnašamo v telo trose plesni, zato so dihalni organi najpogosteje prizadeti. To so kronične infekcije sinusov, dolgotrajen kašelj, glavoboli, nahod, težave z dihali nasploh, povečana temperatura, alergija, slabost, nenehna utrujenost … Dovzetnost telesa do trosov plesni je različna, odvisna predvsem od imunskega sistema. Zdrav človek ima močan imunski sistem, zato se lahko ubrani škodljivim vplivom plesni. A dolgotrajno vdihovanje plesni lahko omaja imunski sistem ali povzroči trajno bolezen. Enako velja za vpliv plesni na kožo in oči.
 
Plesni so škodljive zaradi strupov, ki jih izločajo. Vsaka plesen ni enako škodljiva, saj različne plesni izločajo različne strupe. Reakcija organizma na plesen je odvisna tudi od količine trosov. Manjša količina je lahko vzrok za alergično reakcijo, večja lahko poškoduje pljuča oziroma povzroči okužbe ali mikoze. Plesen ogroža predvsem dojenčke, majhne otroke, starejše, obolele za bronhialnimi ali pljučnimi boleznimi in tiste, katerih imunski sistem je oslabljen zaradi bolezenskih stanj (rakavi bolniki, kemoterapija).

Kako se uspešno znebimo plesni?

Če se želimo uspešno rešiti plesni, moramo kot prvo odstraniti vzrok nastanka vlage, če vzrokov ne zmoremo odstraniti, se lotimo odpravljanja posledic. Lahko uporabimo enega od namenskih preparatov, zelo uporabna je na primer razredčena varekina. Plesen lahko odstranimo tudi s pomočjo 3 % mešanice salicitne kisline in alkohola, ki ni tako agresivna kot varekina.

Zelo pomembno je tudi prezračevanje (3– 4-krat dnevno za 3–4 minute, in sicer cela etaža na prepih), pa tudi pohištvo je potrebno odmakniti od sten. Sicer pa so to ukrepi, ki jih strokovnjaki priporočajo tudi v primeru, če nimamo težav s plesnijo. V kolikor nam ne prinesejo želenega rezultata, pa moramo poseči po drugih ukrepih, tako imenovanih malih investicijah. Sem uvrščamo ogrevanje bivalnih prostorov na višjo temperaturo ali uporabo razvlaževalca zraka.

Konec koncev pa je najboljša možna in edina res priporočljiva rešitev kot rečeno odprava vzrokov. To pomeni dober ovoj stavbe (tla, zunanje stene, strop) brez toplotnih mostov, sem sodi tudi centralni prezračevalni sistem z rekuperatorjem. Obnove zidnih opleskov se lotimo šele po trajnem znižanju relativne zračne vlage na 40–60 %, saj bomo le tako za vedno odstranili vzroke plesni. Kljub temu, da je tovrstna investicija (pre)velika, je strošek smiseln, saj nam zagotovi kvalitetnejše življenje, od plesni pa se lahko poslovimo za vse večne čase.

Najučinkovitejši načini, kako preprečimo pojav plesni

Kvalitetna novogradnja ali sanacija starejše stavbe brez toplotnih mostov in vgradnja prezračevalnega sistema z rekuperacijo. To je 100-odstotno zagotovilo, da bo plesen odšla in se ne bo nikoli več pojavila. Uporaben pripomoček za odkrivanje toplotnih mostov je toplotna kamera. Ta zazna infrardeče sevanje, ki ga oddajajo vsi objekti okrog nas. Ker so pregrevanje ali velike razlike v temperaturi pogosto znak, da je z neko opremo ali zgradbo nekaj narobe, je infrardeča slika postala nepogrešljiv pripomoček pri preventivnem vzdrževanju, iskanju napak oziroma inšpekcijskih pregledih.
 
Najpogostejše napake, ki jih delajo ljudje pri spopadanju s plesnijo

Napak je kar nekaj: vdanost v usodo (kaj pa čmo, tako pač je), slepo zaupanje “čudežnim rešitvam” in njihovim prodajalcem, nerazumevanje odnosa vzrok – posledica, neučinkovito prezračevanje, s pohištvom, zavesami in karnisami se onemogoči vertikalno strujanje zraka, ne merijo vlažnosti s higrometrom, pozabljajo, da je tudi notranja toplotna izolacija lahko rešitev.