Starejšim ljudem, ki morda ne gredo veliko iz stanovanja, balkon lahko predstavlja skoraj edini stik z zunanjostjo, svežim zrakom in okolico soseske. Če je balkon urejen, prijeten, varen in primerno zasenčen ter so na njem rastline, se lahko na njem počutijo skoraj kot v naravi. Če bo rastlin več in morda kje ob robu še kakšna plitva skleda z vodo, se lahko oglasijo tudi ptice na poletno kopel ali morda v kakšni košari na steni tudi gnezdijo.

Tla na balkonu so običajno kar nekaj centimetrov nižje od tal v stanovanju. Najbolj neprijeten in lahko nevaren je prag, čez katerega moramo stopiti, če želimo na balkon. Dvigovanje nog čez rob okenskega okvira in potem korak na balkon pomeni, da se lahko spotaknemo ali zdrsnemo. Morda to celo predstavlja oviro, ki je za nekoga nepremostljiva. Oseba na vozičku tja ne more, še posebej če ni močna in spretna, tudi z berglami in hojico je morda nemogoče prestopiti oviro. Ob prenovi je treba pomisliti tudi na ureditev tega z dvigom poda na balkonu ali menjavo oken z ustreznejšimi in dovolj širokimi okenskimi krili. Prehod na balkon mora biti dovolj širok, da tja pridemo brez težav, ovirani ali ne.

Da bi balkon postal res dostopen in prijeten zunanji prostor, se znebimo navlake na njem. Naj ne bo skladišče odslužene opreme in stvari, na katere sčasoma pozabimo. Naj bo na njem morda zaboj s pokrovom za sedenje, nanj položimo blazino, stol ali dva in manjša miza. Vse ostalo pospravimo, saj se ob stvareh, ki ležijo vsepovsod, spotikamo, sebi pa jemljemo dragocen zunanji prostor.  

Da bi ustvarili pravo zeleno vzdušje, potrebujemo veliko rastlino, visoko meter ali dva. Morda lahko večji sobni rastlini privoščimo počitnice na svežem zraku na balkonu. Bolje, da imamo na balkonu samo en ali dva res velika lonca kot nešteto malih posodic z rastlinjem, kjer nobena ne pride do izraza. Balkon je v tem primeru poln, pravega občutka in poudarka pa ne dosežemo. Če se nam zdi, da so veliki lonci predragi, poskusimo s pletenimi okrasnimi posodami iz plastičnega protja, najcenejša je lahko tudi dobra imitacija glinastih posod iz plastike.

Ob res vročih poletnih dneh, ko se segreje sama stavba in vse površine, nam namreč velika vročina in sonce lahko preprečita uporabo balkona, čeprav bi bil to lahko prostor, kjer bi zadihali in imeli vsaj občutek, da je vročina manjša. Potrebujemo zaščito pred soncem, če je balkon obrnjen na jug ali zahod. Kako pa lahko preprečimo preveliko pregrevanje?

Najprej zaščitimo stekleno steno ali okna, ki gledajo na balkon z žaluzijami ali tankimi zavesami. Poskrbimo, da toplota ne bo prehajala v shlajeno stanovanje skozi odprta vrata. Primerne so tanke gladke in prosojne zavese, zavese iz korald ali tudi komarniki. Da bi na balkonu ohranili prijetno klimo, si lahko pomagamo s kombinacijo več elementov. Nameščeno naj bo balkonsko senčilo, torej markiza ali velik sončnik, s strani balkona morda obesimo rolo iz naravnih vlaken, rafije, bambusa. Pomemben element so tudi rastline. Majhne rastline v majhnih lončkih ne bodo preživele. Velike rastline z veliko zemlje pa lahko ob vsakodnevni negi in rosenju preživijo, če zemljo tudi zastiramo, morda postavimo v senco ograje. Plezalka, ki se vzpenja, ustvari pravo zeleno steno. Naj balkon postane podaljšek dnevne sobe, prostor sprostitve, da lahko kadarkoli posedimo v prijetno urejenem prostoru.