V tujini se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja 'decluttering', ko svoje domove skušamo osvoboditi odvečne navlake. Pristopov k temu urejanju doma je več. Pravi trend pa je povzročila Marie Kondo, ki se je tega lotila sistematsko in s svojo knjigo o tem zaslovela. V slovenščini ustreznega prevoda za 'decluttering' nimamo, zato si ga je arhitektka Tjaša Justin kar izmislila – 'odhrčkavanje'. Že od malega je rada doma iz nereda ustvarjala red in skrbela, da so bile omare, predali in prostori urejeni in brez odvečnih stvari. Zdaj pa pri tem svetuje in pomaga tistim, ki se v svojem neredu ne znajdejo več.

Kakšna je razlika med čiščenjem in 'odhrčkavanjem' in kdaj je pravi čas, da se tega lotimo?

Čiščenja se lotimo po navadi spomladi, tako imenovano spomladansko čiščenje, ali pa vsako soboto zjutraj pomijemo po tleh, pobrišemo prah, generalno počistimo kuhinjo, kopalnico itd. To je čiščenje, ki ga eni malo bolj in drugi malo manj redno opravljajo. Nikogar ne obsojam, tudi meni se ne da vsako soboto sesati po tleh in tudi na mojih policah je prah, s to razliko, da moje police niso prenasičene, in ko se odločim pobrisati prah, je to en dva tri.

Z 'odhrčkavanjem' (angleško: decluttering) pa se znebimo stvari, ki nam ležijo na policah, po omarah in prostorih in jih ne uporabljamo. Ampak so tam zato, da so. Vsako soboto zjutraj pobrišemo prah z njih, prestavljamo jih iz omare v omaro, ko menjamo garderobo, ali pa smo že pozabili, da jih imamo nekje na podstrehi. To so knjige, ki jih ne beremo, zapakirane revije, 20 črnih majic, a nosimo samo tri najljubše, zastarela elektronika, premajhne hlače izpred 20 let, kup strgane posteljnine, ki čaka, da jo bomo razrezali na krpe, a se to verjetno nikoli ne bo zgodilo ... in še bi lahko naštevala.

'Odhrčkavanja' se lotimo takrat, ko si priznamo, da imamo preveč stvari in premalo prostora za karkoli novega. Nekateri ne bodo nikoli opazili, da že leta in leta hodijo mimo kupa starega časopisnega papirja. Jih ne moti. A ne zavedajo se, da bi se jim življenje popolnoma spremenilo, če bi začeli s tistim kupom in ga odnesli v smeti. Tistim, ki se tega ne znajo ali ne morejo lotiti sami, priskočim na pomoč in v podporo.

Vaša misija je torej, da ljudem pomagate 'odhrčkati dom'. Od kod takšna ideja in ali to ljudje res potrebujejo?

Sama ideja se je porodila že pred vrsto leti. A ob službi in sploh v življenju se je zelo počasi razvijala, vmes malo počakala, zdaj pa je čas, da res zaživi. Že od malega sem rada brskala po omarah, jih organizirala in prestavljala pohištvo iz enega v drugi del sobe, da je bilo bolj funkcionalno. Zakaj ne bi s tem pomagala še drugim, ki sami tega ne znajo oziroma ne vedo, kako se stvari lotiti. Mogoče se bo nekaterim slišalo neverjetno, ampak marsikdo se ne zna znebiti stvari, ki jih ne potrebuje več in jih samo kopiči.

V tujini se tej storitvi reče 'decluttering'. Pri nas nimamo prevoda, a ker smo hrčki in to brez težav tudi priznamo, se mi je zdela primerna beseda 'odhrčkavanje', ki se je prijela in jo vsi razumejo. Če 'hrčkamo', lahko tudi 'odhrčkavamo' svoje omare, sobe, stanovanja, hiše in ne nazadnje svoja življenja. Nekje je treba začeti. S tem, ko se znebimo stvari, ki jih ne potrebujemo, se velikokrat znebimo tudi jeze, tesnobe, žalosti, slabe volje. Včasih je treba zavreči stvari pokojnikov, ki so čakale leta in leta v omarah in se niste bili pripravljeni ločiti od njih. Veliko čustev stoji za tem in ni enostavno reči: "Vse gre proč, začenjamo živeti na novo." S postopkom 'odhrčkavanja' pa pride do tega samo od sebe. Ugotovite, da ste se spremenili, lažje dihate in življenje se spremeni na bolje.

Zakaj je nekaterim tako težko vzdrževati red?

Težko vprašanje, ki ima verjetno toliko odgovorov, kolikor nas je na svetu. Nekateri kopičijo stvari zaradi statusa – Več, kot imaš, več veljaš. Vse mora biti po zadnjih modnih ali pohištvenih trendih, ki se seveda zelo hitro menjajo. Stare trende nadomestijo novi, stari trendi ostanejo pozabljeni v omarah. Drugi se težko poslovijo od preteklosti. Hranijo stvari, ki jih spominjajo na mladost, uspehe v šoli, športu. Spomini na stare prijatelje in lepe čase.

Tretji se bojijo, da bodo užalili koga, če se bodo znebili darila, ki ga ne potrebujejo in jim ni všeč. Tako kar hranijo in hranijo set posod, ki so jih dobili od tašče. Nočemo užaliti prijateljev, ki nam nosijo spominke s potovanj, na katerih se nabira prah in se samo kopičijo in kopičijo. Želijo ugajati ljudem okoli sebe in se bojijo reči: "Ne, ne potrebujem tega." Četrtih je strah spremembe. Navajeni so, da jih obkroža kup neuporabnih stvari, ki jim po večini nič ne pomenijo. Udobno je in počutijo se varno. 'Odhrčkavanje' je sprememba. Nekaj, česar ne poznajo in si ne upajo stopiti na to pot, da bi videli, kakšen rezultat jih čaka na kocu. In potem je tu še strah pred neuspehom. Ali mi bo uspelo 'odhrčkati' kupe stvari? Kje začeti? Ta strah pred neuspehom vas prepriča, da se naloge sploh ne lotite.

Zakaj pa je pomembno, da imamo urejen dom brez odvečne nesnage?

Po mojih izkušnjah in izkušnjah iz tujine, kjer je 'odhrčkavanje' veliko bolj poznano, je vsak, ki se je odločil za tako korenito spremembo, na koncu ugotovil, da se mu je življenje spremenilo. Na boljše. Brez nesnage boste lažje zadihali in bolje spali. Čiščenje nereda odstranjuje blokade v vašem življenju. Vem, sliši se klišejsko, ampak je res.

Ko se boste na koncu sprehodili skozi 'odhrčkano' stanovanje, boste navdušeni nad novo energijo. Marsikdo se bo poslovil od slabih spominov iz preteklosti, ki so ga omejevali. Znebite se starih stvari, naredite prostor za nove. To vključuje tudi nove spomine. Mogoče pa bo kdo našel kak lep star spomin, ki ga bo osrečil in je ležal zakopan pod kupom v omari.

Imeli boste več časa, saj boste točno vedeli, kje so stvari, ki jih iščete. Nič več ne bo jutranjega brskanja po omarah in spraševanja: "Kaj bomo pa danes oblekli?" S takšno spremembo v navadah prihranite tudi denar oziroma ga porabite samo za stvari, ki si jih res želite. In ne nazadnje: dom bo veliko lažje in hitreje vzdrževati in ohranjati čistega, če bo naokoli ležalo manj stvari. Čas, ki ga pridobite na račun manj pospravljanja, lahko izkoristite zase.

Kako naj se lotimo 'odhrčkavanja', so kakšna hitra navodila?

Ko se odločite, da boste 'odhrčkali' celoten dom – in velikokrat to ni lahka odločitev – je za ogrevanje najlažje, če vzamete vrečo za smeti in greste skozi hišo ali stanovanje. Vanjo dajte stvari, ki so za v smeti in nanje niste navezani: stari računi, revije, prazne embalaže šamponov in tako naprej. Torej stvari, ki so odslužile svojemu namenu in se vam samo valjajo naokrog.

Zdaj ko ste se ogreli, pa se lotite 'odhrčkavanja' ali po prostoru ali tematiki. Kakor vam je bolj všeč. Najbolj pomembno je, da ne obupate, saj se vam nikamor ne mudi. Ni treba narediti vsega naenkrat, če boste ugotovili, da je vse naenkrat preveč. Lahko 'odhrčkate' vsak dan po malem. Predal po predal. A po navadi je tako, da vas bo, ko enkrat začnete, težko ustaviti.

'Pravila' pa so povsod enaka. Vprašajte se, ali vam je stvar všeč. Ali jo uporabljate oziroma kdaj ste jo nazadnje uporabili? Koliko podobnih oziroma enakih stvari je še v omari? Če se odločite, da boste neko stvar obdržali, gre nazaj v omaro, če ne, jo podarite ali primerno zavrzite. Naj služi komu drugemu.

V zadnjem času je zelo priljubljena tako imenovana KonMari metoda. Kakšne so prednosti in slabosti te metode?

Tudi Marie Kondo 'odhrčkava'. Njen sistem deluje. 'Odhrčkava' po kategoriji. Vedno začne z oblačili, nato nadaljuje s knjigami, papirji, dodatki in na koncu pridejo na vrsto stvari, ki imajo sentimentalno vrednost. Po njeni metodi se ločite od vsega, kar vam ne prinaša več sreče, in obdržite vse, kar vam jo. Predlaga vam tudi, kako vse stvari zložiti nazaj v omare.

Jaz se lotim vsega skupaj malo drugače, ker smo si tudi ljudje različni. Mogoče je komu omara z oblačili ali predal s spodnjim perilom preveč intimna, da bi mi pustil, da takoj pogledam vanje. Pa začnemo s knjigami, ali po prostoru – s shrambo, na primer. Ko pa mi že malo bolj zaupajo, se lotimo omar, predalov in tistih skritih kotičkov, ko je kdaj koga sram, da jih ima. Pa ni treba, da jih je. Bolj kot je omara nabasana, bolj mi zažarijo oči, ko jo odprem. Ko stvari zlagamo nazaj v omare, pogledam, kako so bili navajeni zlagati do zdaj in skušam najti način, da bodo omare dolgo lepo organizirane, ne da bi morali povsem zamenjati sistem zlaganja. Velikokrat gremo pa tudi po KonMari metodi. Rezultat je na koncu enak: 'odhrčkan' dom in zadovoljni stanovalci.

Ko enkrat znova vzpostavimo red v stanovanju – kako naj ga potem vzdržujemo, da se nam čez nekaj mesecev ne ponovi zgodba?

Ob koncu vsakega 'odhrčkavanja' strankam predlagam, da gredo vsakih nekaj mesecev po stanovanju in ocenijo, ali je potrebno kak del znova 'odhrčkati', urediti in organizirati. Saj veste, kako je. Nekaj časa se držimo nekega reda, potem pa radi malo pozabimo. A če je sama organizacija omar in prostora pravilno zasnovana, je vzdrževanje reda enostavnejše.

Pomembno je tudi, da se ne spozabite pri nakupovanju stvari, ki jih ne potrebujete. Če pa že kupujete, se jaz rada držim pravila 'ena-ena'. En kos gre v omaro, en kos iz nje. To pravilo se lahko uporablja povsod in z njim poskrbimo, da omare ne bodo prepolne.

Kaj pa če se nam to ves čas ponavlja – da 'hrčkamo' stvari? Kako se znebiti te navade?

Potem je najbolje, da si naredite seznam opravil po dnevih ali mesecih. Na primer 'vsako prvo soboto v mesecu pojdi skozi stanovanje in vrzi vse, česar ne potrebuješ', 'vsako drugo soboto odpri hladilnik in poglej, ali je notri kaj pokvarjenega' in podobno. Ja, tudi hladilnik se 'odhrčka'. Ta seznam pomagam pripraviti tudi jaz.

Lahko si na vidno mesto napišete pravila ali spodbudne besede, ki vam bodo pomagale, da si boste rekli: "Ne, ne potrebujem še enega para čevljev." V vsakem primeru boste potrebovali nekaj discipline, da se boste tega reda držali, a sčasoma vam bo prišel v kri in bo samoumevno in ponosni boste sami nase in nad tem, kako vam uspeva ohranjati 'odhrčkan' dom in da za srečo ne potrebujete stvari, le sami sebe.

Britanci so ta fenomen predstavili tudi v oddajah, kjer ekstremnim primerom 'hrčkov' oziroma 'zbirateljem stvari' (angleško: hoarder) pomagajo, da svoj dom sprostijo in spravijo v red. Ali smo tudi Slovenci 'hrčki' in zbiramo odvečno kramo, ki je ne uporabljamo?

Seveda, brez težav celo priznamo, da smo hrčki in da čez sedem let vse prav pride. Tistih pravih 'hoarderjev', ki bi imeli stanovanja tako polna, da se v njih že težko premikajo, še nisem spoznala. Bi jim pa z veseljem pomagala. Pri tako ekstremnih primerih je postopek in sam potek 'odhrčkavanja' in pospravljanja malo drugačen in dolgotrajen. K sreči se nikamor ne mudi.

Katere so tiste kritične točke pri nas – kateri prostori, katera populacija?

Mislim, da je najbolj kritična generacija naših staršev. Oni vse hranijo po kleteh, podstrehah, shrambah, dodatnih sobah ... Mlajše generacije, vsaj v mestih, imajo večinoma manjša stanovanja ali pa živijo v najemu. Tudi tu je veliko nereda, a po navadi predvsem zaradi slabe organizacije malih prostorov.

Ko se enkrat lotimo 'odhrčkavanja', se nam lahko nabere kup stvari, za katere ne vemo, kaj bi z njimi. Kaj lahko naredimo s stvarmi, ki so se nam nabrale skozi leta in jih ne potrebujemo več?

Najprej jih zložite na kup. Poglejte, kaj še deluje oziroma kaj bi lahko komu prišlo prav. Kar ni več uporabno, odvrzite v smeti oziroma v reciklažo. Oblačila lahko odnesete tudi v kakšno trgovino, kjer jih reciklirajo. Za ostale stvari pa najprej povprašajte med znanci in prijatelji, če kdo kaj potrebuje. Sama velikokrat s prijateljicami naredim izmenjavo oblačil in se ne spomnim več, kdaj sem nazadnje kupila kakšen kos oblačila. Kar ostane, lahko poskusite prodati na garažni razprodaji ali odnesete v razna društva, ki sprejemajo skodelice, pribor, knjige, oblačila ... Povprašajte tudi v bližnji knjižnici ali vrtcu, ali sprejemajo igrače in knjige. Tudi društva za živali bodo nadvse zadovoljna, če jim boste odnesli posteljnino in odeje, ki jih potrebujejo za živali. Preostale stvari pa včasih uporabijo pri dobrodelnih dražbah, s katerimi se delno financirajo. Res je, da je lažje vse skupaj vreči v smeti, a z malo vloženega časa lahko vsaka vaša odvržena stvar najde novega lastnika, ki jo bo z veseljem uporabljal.

Morda nam lahko zaupate še kakšen trik, s katerim lahko svoje predale in omare spravimo v red?

Če se le da, večino stvari v omarah obesite in uredite po barvi. Tako boste hitro vedeli, kje visi tista modra majica s kratkimi rokavi, ki jo iščete. Nekaj denarja investirajte v enake obešalnike. Ti omari dodajo eleganco. Česar ne boste obesili, zložite. Stvari, ki jih redno uporabljate, naj bodo lahko dostopne. Za urejene predale uporabite razdelilnike, ki so lahko tekstilni, plastični, škatle iz lepenke, ali pa jih naredite kar sami, tako bodo vaše nogavice in spodnje perilo vedno na mestu. Še pred organizacijo omar pa jo je prej treba 'odhrčkati'.