K pospravljanju v takem prostoru sodi pregledovanje, razvrščanje in tudi to, da kakšno stvar zavržemo, ker je odslužila svojemu namenu. Prostor lahko še dobro očistimo in tudi prebelimo. Ljudje shranjujemo stvari različno. Eni shranijo vsak košček embalaže ali rabljene stvari, ker bi morda še kdaj prišle prav, drugi pa imajo, poleg nekaj odsluženih stvari, tudi množico občasno ali sezonsko uporabljenih reči, ki jih je treba nekam pospraviti. Zagotovo so to športna oprema in obutev, kovčki, potovalke, razna redko uporabljena kuhinjska oprema, posoda, kozarci za vlaganje, oprema za taborjenje, strojčki in podobno. In shranjujemo še stara oblačila, igrače, škatle s spomini na pretekle dni, odsluženo pohištvo in druge bolj ali manj uporabne, a odrabljene reči.

Ne glede na velikost prostora, ki je namenjen shranjevanju, naj bo ta pospravljen in reči pregledno postavljene, pa naj bo to klet ali podstrešni prostor s poševno streho in drugimi omejitvami. Seveda je odvisno tudi od nas samih, kako sistematični smo in kaj od urejene shrambe pričakujemo. Če pa v shrambo samo odlagamo in kopičimo škatle, da postane jama brez dna, tam ne najdemo ničesar več.

V shrambi, kleti ali na podstrehi lahko pri iskanju stvari hitro pademo, tudi zato, ker je prostor običajno slabše razsvetljen. Starejši kot smo, bolj se moramo zavedati svojih omejitev in paziti. Plezanje po lestvi res ni primerno, še posebej, kadar lestev ni postavljena stabilno. Hitro se nam lahko zvrti, pademo in se resno poškodujemo. Ko smo sami doma, ni blizu nikogar, ki bi nam lahko pomagal ali nas slišal, če pademo. Tudi zato je pomembno, da si shrambo uredimo tako, da največkrat uporabljene in težke stvari hranimo pri tleh in ne na visokih policah. Najbolje je sicer, da so vse stvari nižje pri tleh ali največ v višini ramen. Poleg tega pa mora biti prostor dobro osvetljen v vseh delih, stikalo za luč pa takoj pri vratih, da ne hodimo po temi, iščemo stikala in se spotikamo.

Če je shramba v garaži ali blizu kurilnice, ne pozabimo, da mora biti tak prostor opremljen tudi z javljalnikom ogljikovega monoksida in požarnim javljalnikom. A pomislimo, da to ne pomaga dosti, če ga ne sliši še kdo drug, mi pa nimamo pri sebi telefona, da bi poklicali na pomoč, ko smo v kleti.

Pospravljanje in urejanje je enim bolj pri srcu kot drugim, saj pri tem opravilu nismo vsi izrazito sistematični. Nekateri se težje odrečejo starim stvarem in kaj zavržejo kot drugi. Če želimo prostor učinkovito pospraviti, moramo stvari pregledati, gotovo kaj zavreči, ostalo pa razporediti po smiselnih skupinah na police, v omare ali v škatle. Če lahko reči pregledno zlagamo na tla, zunaj ali na hodniku, bomo takoj videli, kaj imamo in si naredili ločene kupe, glede na to, kaj bomo z njimi storili: zavrgli, podarili, shranili. Ohranjene stvari spet ločimo na manjše sklope, na primer: poletje, zimski športi, vlaganje živil, delo na vrtu, igrače, arhiv, stara oblačila, strojčki in podobno. Zagotovo je to najtežji in najbolj utrudljiv del pospravljanja. Starejšim lahko pomagajo mladi, morda vnuki in ob tem spoznavajo zanimive zgodbe iz družinske preteklosti.

Odprte police in na njih zaboji s pokrovi so primerna rešitev, da reči pospravimo. Če zaboji niso prosojni, da bi videli, kaj je v njih, jih opremimo z nalepkami, kjer je jasno opisana vsebina. Zaboji ali plastične prosojne vreče dobro ščitijo vsebino pred vlago in umazanijo ter škodljivci.

V branje priporočamo še: