Noč čarovnic (oziroma po angleško Halloween) poteka v času, ko se začne bolj hladno in temačno vreme. Še posebej severneje, kjer so prebivali Kelti. Novembra se je zanje poleg tega začenjalo novo leto in tako je to zanje postala prelomnica, ki je zahtevala rojstvo določenih običajev. Ti so bili bolj kot z zabavo povezani z željo, da bi se zaščitili pred slabim in priklicali dobro.  

Od takrat se je način obeleževanja tega trenutka v letu precej spremenil. Danes v veliki meri pomeni zabavo, še posebej za otroke.

Zakaj je tema tega praznika vse, kar je strašljivo?

To pa izvira še iz starih časov, saj so Kelti verjeli, da se v tej prelomni noči meje med svetom živečih in mrtvih zabrišejo, zaradi česar lahko slednji obiščejo prve. S strašenjem so jih želeli od tega odvrniti.

Noč čarovnic je k nam prišla relativno nedavno, vendar lahko pomeni zanimivo zabavo za otroke (pa tudi za marsikaterega odraslega). V nasprotju z našim pustom, ko se šemimo v prince, rdeče kapice, kavboje ... ob tem prazniku vladajo okostnjaki, duhci, mumije, vampirji ... Vse, kar naj bi delovalo strašljivo.

Otrokom lahko pomagate, da se našemijo. Nekaj časa si lahko vzamete tudi za dekoracijo doma v tem duhu. Lahko ga spremenite v hišo, v kateri naj bi strašilo. Oziroma v stanovanje, kjer v eni sobi prebiva duh. Če imate vrt, naj ta za eno noč postane zapuščeno pokopališče. Brrrrrr ....

Kaj pa buče?

Kelti tega praznika niso povezovali z bučami, a ker jih je v tem času v izobilju, so nekako postale njegov zaščitni znak. Če nimate volje, da bi jih izrezovali, porisovali ali barvali, jih lahko enostavno razporedite po domovanju. Nekaj jih lahko postavite tudi pred vhodna vrata ali na vrt. V poštev pride pravzaprav vsa jesenska dekoracija – denimo jesenski listi. Uporabite lahko jesenske barve – rdečo in oranžno – denimo za sveče, prte in podobno.

Nato bo treba dodati še nekaj strašljivih elementov. Z dreves pred hišo naj visijo duhci, na oknih naj bodo pajki in pajčevine. V vhodni veži naj vsakogar, ki vstopi, pozdravi mumija – naredite jo lahko iz gaze.

Tudi po stanovanju strateško razpostavite pajke (lahko vsako leto na dan privlečete iste, plastične), s stropa naj visijo netopirji. Na spletu poiščite strašljive portrete, jih natisnite, uokvirite in obesite na stene ter se z otroki pretvarjajte, da so predniki oziroma nekdanji prebivalci te hiše strahov, ki niso nikoli odšli. Brrrrr ....

Sedite v dnevni prostor in si pripovedujte strašljive zgodbice. Seveda mora biti luč pridušena. Lahko ste le v soju sveč. Navadne bele podolgovate sveče lahko zapičite v prazne steklenice ali v bučah izdolbete na samem vrhu dovolj prostora, da sveče zapičite vanje. Če se odločite za takšno osvetlitev, bodite seveda previdni, da ne pride do nesreče.

Zakaj strašiti otroke?

Zakaj za otroke ustvariti strašljivo ozračje? Zakaj z njimi prebrati strašljivo zgodbico? Kot za britanski Guardian razloži psihologinja Emma Kenny, se na ta način otroci učijo spoprijemati s temačnejšimi čustvi, kot je strah. In to brez posledic v njihovem dejanskem življenju. Tako razvijajo psihološko odpornost. Prej ali slej se bodo v resničnem svetu znašli iz oči v oči z nečim, kar jim bo vlilo strah v kosti. Takrat bodo imeli mehanizme, kako se s tem kontruktivno spopasti.

Bodite ustvarjalni in drzni. To so trenutki v življenju, ko si je mogoče dati duška. Lahko 31. oktobra pripravite večerjo v hiši, kjer straši. Ali večerjo za čarovnike in čarovnice. Pogrnite jedilno mizo s črnim prtom in jo okrasite z lobanjo. Postavite luči tako, da svetloba ne bo premočna. V mračnih kotih naj bodo pajčevine, pajki in netopirji. Morda so lahko krožniki črni, kozarci pa spominjajo na kelihe. Organizirajte, da se sredi večerje naenkrat zasliši zvok, ki bo vse pognal na noge.

Cilj je, da otroci preživijo nekaj strašljivega, vendar na koncu vedo, da bo, ko se spet prižgejo vse luči, vse v najlepšem redu. To, česar so se ustrašili, je bil le rezultat njihove domišljije. 

V branje priporočamo še: