Funkcija in oprema prostorov postaneta neprimerni, prostori, kot so nekdanje otroške sobe, pa skladišče. Ostal je morda pograd, otroško ali zastarelo oblikovano, morda preveč pisano pohištvo, prevelike omare v vseh prostorih, tudi v dnevni sobi, ker drugje ni bilo prostora, a smo jih potrebovali. Če smo ostali sami, je stara oprema v spalnici, kot je zakonska postelja, prevelika in boleč spomin. Morda je tako tudi čas, da pregledamo stvari v omarah in shrambah, oddamo ali zavržemo reči, ki jih ne potrebujemo več.

Dejstvo je, da pri nas veliko starejših živi v prevelikih stanovanjih ali stanovanjskih hišah. Zaradi tega imajo veliko stroškov z ogrevanjem, vzdrževanjem in pogosto zaradi varčevanja ogrevajo le nekaj prostorov. Vseeno jih zebe, ker neogrevani deli hiše hladijo ostale prostore, nastajajo velike toplotne izgube. Ni prijetno, ko hodimo po neogrevanem hodniku in kopalnico le občasno pogrejemo.

Skrb za dom in vzdrževanje sta v kasnejših letih lahko veliki težavi, saj ne zmoremo visokih stroškov in tudi morebitnih nujnih predelav, da bi stanovanje ali hišo lažje in varneje uporabljali. Fizični vzroki pogosto vplivajo na uporabnost stanovanja. Naj bodo to bolezenski vzroki, ki spremenijo naše zmožnosti in moramo opremo in stanovanje prilagajati, ali pa so stavba in oprema močno dotrajani. Morda težko hodimo po stopnicah, smo nasploh slabše gibljivi, slabo vidimo, kuhinje ne uporabljamo več v taki meri kot nekoč.

Bivanje starejših v prevelikih stanovanjskih hišah je širši problem. Tako bivanje je potratno s stališča energetske učinkovitosti. Stare stavbe niso izolirane, imajo dotrajana okna in neučinkovit sistem ogrevanja. Ker lastniki ne zmorejo stroškov ogrevanja vse površine, varčujejo in ogrevajo le nekaj prostorov, v katerih se zato zadržujejo. Težava prevelikih starejših hiš je lahko tudi v nepraktični in neracionalni razporeditvi prostorov, še posebej, če so prostori v dveh ali treh etažah (klet, pritličje, nadstropje). To lahko predstavlja nepremostljivo oviro za starostnika. Ker morda težko hodi in je neprijetno hoditi po mrzlem stopnišču, sčasoma uporablja le eno nadstropje in posledično celo spi v dnevni sobi. Posodobitev take hiše predstavlja ogromen strošek, težko dostopen upokojencu in tudi nesmiseln, saj bi stavba še vedno ostala prevelika. Spreminjanje bi bilo primerno takrat, kadar bi predelali stavbo tako, da bi dobili še eno ločeno stanovanje s posebnim vhodom. Tako bi uporabili eno enoto zase in morda oddajali ostalo kot dodaten vir prihodka.

V tujini se starejši odločajo tudi za sobivanje v večji hiši, kadar je življenje na svojem predrago. Več prijateljev se odloči, da bodo na starost živeli skupaj in si medsebojno pomagali. Vendar se vsaj v našem okolju starejši pogosto oklepajo svojega doma in ne želijo razmišljati o predelavi ali selitvi v primernejše, manjše in novejše ter seveda bolj ekonomično stanovanje, kjer skrbi z vzdrževanjem ne bi bilo.

Običajno se odzovemo šele takrat, ko smo postavljeni pred dejstvo, da nečesa ne zmoremo več. S stališča stroškov je predelava stanovanjske hiše sicer predraga in dlje traja, zato je verjetno selitev v manjšo hišo ali stanovanje primernejša.

Sicer pa sobe, ki so nekdaj služile drugačnemu namenu, lahko vsaj delno preuredimo in si življenje olajšamo in poenostavimo. Odstranimo zastarelo, neprimerno pohištvo in dodatke ter si morda uredimo sobo za goste ali vnuke, ki prespijo pri nas, domačo pisarno ali sobo za konjičke. Morda so v tej sobi lahko knjižne omare in pisalna miza, da nam dnevne sobe ne polnijo knjižne omare. Tako bomo po eni strani dobili bolj zračen dnevni prostor, v katerem se bomo bolje počutili, in knjižnico, v kateri bomo v miru posedeli in kaj prebrali.

V branje priporočamo še: