V svetu kristalov ste že od svojega 7. leta, kakšen je vaš pogled nanje?

Jaz na kristale gledam kot na živa bitja. Ker imajo spomin in svojo avro – to, da imajo spomin je tudi znanstveno dokazano. 

Več kot se z njimi ukvarjamo, več nam vračajo. Ni pa nujno, da bomo sedeli in meditirali in ure in ure preživljali z njimi, dovolj je, da jih pogledamo, ko pridemo domov. Da se kristala dotaknemo. Ali pa vsaj, da se zavemo, da je tam in steče interakcija. 

Kako sploh delujejo kristali?

Delujejo zaradi svoje kemične sestave in frevence, ki jo oddajajo. Ta frekvenca se potem poveže z našo telesno, z avro. Pravzaprav nam potem uravnoteži te čakre, ki so naprej povezane z organi in procesi v našem telesu.

Kristali podobno delujejo kot zdravilne rastline, to je vse del narave in zaradi tega tudi učinkujejo. 

Kako pomembna je velikost kristala, ki ga postavimo v svoj dom?

Praktično velikost kristalov ni pomembna. Če imamo majhen kristal in velik kristal, imata oba isto frekvenco, isto vibracijo, ampak če damo v prostor en tak majhen kristalček, ga bomo težje opazili – kristale pa je treba gledati. S tem ko ga primeš, ga držiš v roki, steče interakcija. Zato so večji kristali bolj primerni za večji prostor. 

Ali obstaja kakšno pravilo, kam v prostoru ga postaviti?

Po navadi si ga ljudje dajo na neko vidno mesto. Ne skrivamo ga za kavč, ker potem je brezveze, bo samo lovilec za prah. Dobro je, da ni na nekem neposrednem soncu, da ga ne damo na okensko polico. To velja za kristale, ki so transparentni, ker zaradi UV svetlobe, ki jo oddaja sonce, začnejo spreminjat kemično formulo in se razbarvajo. 

Kako pa skrbimo zanje? Jih je potrebno tudi čistiti?

Kristali iz okolja absorbirajo informacije vseh vrst. Oni ne ločijo pozitivnih in negativnih informacij. Absorbirajo vse. Te informacije je potrebno nekako spravit ven. 

Kristale čistimo na več načinov. Prvi način je voda – enostavno ga operemo pod tekočo vodo. So kristali, ki so občutljivi na vodo. Selenit, ker je njegova kemična formula gips, če ga zmočiš ponavadi postane mehek. Drug kristal, ki ga ne smeš čistiti z vodo je pirit, ker izgubi lesk. Tretji tak kristal pa je celestin, ki bi lahko začel razpadati.

Koliko časa imeti kristale pod vodo in kako pogosto – čisto po občutku. Kristale, ki jih imamo doma enkrat na mesec, torej recimo očistimo enkrat v luninem ciklu. Kristale, ki jih nosimo s seboj in jih imamo pri sebi, operemo vsak dan, če se le da. 

So še drugi načini čiščenja kristalov, recimo z raznimi kadili palo santo ali sveti les, žajbelj, kristale lahko čistimo tudi z zvokom, daje se jih celo v sol in riž. Metod je ogromno, tista najbolj pogosta pa je z vodo in dimom. 

Kateri kristal priporočate za dnevno sobo?

Za dnevno sobo je primeren praktično kateri koli kristal. Zagotovo pa bi začel z ametistom. Ametist je vijolična različica kremena. Je kristal, ki harmonizira nas in prostor. Pravzaprav se ob njem najbolje počutimo. Drugi pa je kamena strela. Potem pa še kakšen okamenel les in pa nekaj za zaščito, recimo črni turmalin. 

Kaj postaviti na nočno omarico v spalnico?

To je odvisno od človeka, koliko je kdo senzibilen. V dosti knjigah piše, da je ametist zelo dober za spalnico, pomaga pri spanju, ampak jaz se s tem ne bi čisto strinjal. Meni je ametist zelo ljub kristal, ampak je zelo močen, me zelo hitro regenerira. Kar je po eni strani dobro, po drugi strani pa je slabo, če se zbudiš ob 3h zjutraj. Si regeneriran, si spočit, ampak potem si zelo hitro tudi spet utrujen.

Za spalnico bi definitivni bolj priporočal roževec. Je roza različica kremena, ki ga obarva mangan. Je eden izmed najbolj nežnih kristalov - kristal za ljubezen. Kristal, ki je ubistvu kot ena mamina roka, ki te poboža. Za spalnico bi priporočal še kakšen selenit, da se ga položi pod posteljo. Potem pa spet še kakšen dodaten kristal za zaščito, ki odbija vse negativne stvari stran.

Je različne kristale mogoče kombinirati med sabo ali se njihova energija lahko tudi izključuje?

Vedno, kristale vedno kombiniramo med sabo. Nikoli se ne 'kregajo', vedno se zelo lepo razumejo. Kristali pravzaprav delujejo tako, da te napolnijo ali uravnotežijo. Vedno delujejo do neke meje, ko je kozarec poln, je poln. Ti lahko natakaš, ampak več kot toliko ne gre notri.