Pomembna je primerna velikost za število družinskih članov, a to je odvisno tudi od prostora, ki je na voljo. Zato se odločimo tudi za raztegljive mize. Še bolj pa je pomembna prava višina mize in višina sedežev ob njej oziroma to, kako sedimo ob njej. Če razmerje ni pravo, nas lahko začnejo boleti hrbet, vrat in roke; morda se preveč sklanjamo nad mizo ali pa dvigujemo ramena in so komolci previsoko, ker je miza previsoka. Podlaket mora namreč udobno počivati na mizi, najsibo pri obedu, med pisanjem ali delom z računalnikom. Miza naj bo tako visoka, da so roke, ki počivajo na podlahteh, pravokotno, ne da bi dvigovali ali spuščali ramena. Stopala naj plosko počivajo na tleh. Tako vidimo, kako pomemben ob mizi je pravzaprav stol.

Starostniki, ki jih bolijo noge ali hrbet in težko sedejo, se pogosto opirajo na ročna naslonjala ali na mizo, da se spustijo na stol in z njega vstanejo. Če imajo stol z ročnim naslonom, pa mora imeti miza spodaj dovolj prostora, da stol potisnemo pod njo. A temu ni tako pri nerodnih miznih podnožjih, ki ovirajo sedenje. Morda je sicer prav visoka, tudi stoli ob njej so pravi, a je podnožje nenavadno, razvejano, ima prečke ali podpore na tleh, kar vse ovira dostop do mize in udobno sedenje. Če se vsakokrat, ko sedemo in stegnemo noge, udarimo v prečko, miza najbrž ni prava. Nevarno je tudi, da se manj pokretna oseba ob njih spotakne, ko poskuša sesti. 

Jedilna miza mora biti malo višja od pisalne, da udobno uporabljamo pribor in se ne sklanjamo nad krožnik. Razmerje med mizo in stolom ne sme biti tako, da se počutimo kot prvošolčki in sede dvigujemo rame, da bi uporabljali pribor. Višina miz se giblje nekje med 72 in 78 centimetri. Jedilna miza je običajno višja od pisalne, okrog 77 cm, pisalna pa je nižja, okrog 72 cm.  

Visok zajtrkovalni pult ni praktična rešitev za starejšo osebo, ker se težko povzpne na višji stol ob pultu in se tam tudi težko obdrži. Ker se z nogami ne opira ob tla, se ne počuti varno, lahko se ji celo zvrti in pade. Kadar je zajtrkovalni pult nižji in v sklopu kuhinjskih elementov, ob njem starejši ob primerni višini stolov sicer lažje sedijo, a je površina še vedno kakšnih deset ali petnajst centimetrov višja od običajne jedilne mize. 

Tudi steklena jedilna miza za starejše uporabnike ni najboljša izbira. Slabovidna oseba težko presoja, kje je odlagalna površina in kje rob, obenem je steklo prosojno, kar uporabnika zmede. Na površini steklene mize pride do odboja svetlobe in bleščanja svetilke, ki je nad njo. Rešitev je lahko prt na mizi, a naj bo spodaj še gumirana podloga, da prt ostane na mestu. Sicer vedno pazimo, da prt na kakršni koli mizi ni predolg, da se ne bi vanj zapleti in z mize vsega potegnili na tla. 

Oseba na invalidskem vozičku ali s hojco potrebuje prost dostop do mize, ki spodaj ne sme imeti nikakršnih ovir, niti tepiha. Obenem je potrebnega več dostopnega prostora okrog mize, da bi se zapeljala k mizi, in to po najkrajši poti. Primerne so okrogle mize s sredinsko valjasto nogo ali preprosto oblikovane pravokotne mize z ravnimi nogami na vogalih. 

Da bi k jedilni mizi udobno sedli in odrinili stol, zadaj potrebujemo 75 centimetrov prostega prostora, oseba na vozičku pa vsaj 120 centimetrov. Za obračanje vozička mora biti prostora za krog s premerom meter in pol.  

Za udobno in prijetno kosilo na balkonu in vrtu naj bodo tudi vrtne jedilne mize ravno prav visoke in velike. Mizo kupujmo skupaj s stoli in pred nakupom dobro preizkusimo, kako udobno je sedenje za obedovanje in če je višina mize prava. Pri vrtnih kompletih imajo lahko stoli včasih naslon nagnjen precej nazaj ali pa so stoli globlji. Poskusimo, če nam to odgovarja, sicer si lahko pomagamo tudi z blazino za hrbtom. Pozorni bodimo, če se zložljive mize dobro zataknejo. Te pridejo prav, če jih čez zimo pospravimo ali umikamo z dežja. Kadar pa imamo mizo ves čas na prostem, raje izberimo nezložljivo, ki bo trdnejša in tudi podnožje bo morda manj zapleteno in lažje dostopno.