V Sloveniji živi več kot osemdeset odstotkov ljudi v lastniških stanovanjih ali hišah. Kar se tega tiče, smo edinstven primer v Evropi, kjer prevladuje najemniški tip bivanja. Pogosto se močno oklepamo lastnine, kar še posebej velja za starejše generacije. Zdi se, da nam več kot udobje pomeni zavest, da imamo lastnino, smo lastniki stanovanja ali hiše. Dejansko je obilica hiš in stanovanj, ki so prevelika za eno ali dve ostareli osebi. Tako bivanje je drago in neudobno.

Drago je ogrevanje celega stanovanja ali več nadstropij hiše in ko ljudje začnejo varčevati s kurjavo, na koncu živijo v enem, dveh ogretih prostorih, hodniki in ostali prostori so slabo ogrevani ali ledeno hladni. Tako se zaradi mrzlih sosednjih prostorov slabo ogreje tudi bivalni prostor, več je vlage. Pot v kopalnico je hladna, spalnica vlažna in premrzla.

Tako je kakovost bivanja na starost, ko bi morali živeti brez skrbi in udobno v svojem domu, prej slaba kot dobra. Težava je širša in je ni mogoče rešiti čez noč, gotovo pa se bo morala spremeniti tudi miselnost, kar se mogoče že kaže pri mlajših upokojencih ali tistih, ki se bodo v kratkem upokojevali. Menjava prevelikega stanovanja v večstanovanjski hiši brez dvigala za udobno, lahko dostopno, malo manjše stanovanje je uresničljiva zamisel.

Po drugi strani pa smo morda pripravljeni v preveliko stanovanje sprejeti študenta ali z nekaj predelavami hišo spremeniti tako, da dobimo garsonjero z ločenim vhodom. V tem primeru se strošek predelave lahko hitro povrne, najemnina pa kasneje pomeni dodaten vir denarja k skromni pokojnini. Kadar pa ostane neuporabljen en ali dva prostora, morda nekdanja otroška soba, jo lahko preuredimo za svoje, tudi spremenjene potrebe.

Otroške sobe sicer ne potrebujemo več, a potrebujemo rezervno ležišče za občasno uporabo, ko pridejo na obisk vnuki ali smo sami bolni, pa želimo spati v ločenem prostoru. Otroško pohištvo za nov namen verjetno ni primerno ne oblikovno ne funkcionalno, zato ga prodamo ali podarimo. Ni potrebno naročanje novih pohištvenih sklopov od stene do stene. Pravzaprav je dovolj, da premislimo, za kaj bomo prostor uporabljali in rešitve se bodo pokazale same. Potrebujemo posteljo, ki je lahko tudi kavč, mizo za hobije in računalnik. Če se bo v ta prostor preselila domača knjižnica, tudi knjižne omare, a najbolje zaprte, da se knjige ne prašijo. Velika garderobna omara z drsnimi vrati bo sprostila prostor v predsobi ali spalnici. Ni nujno, da kupimo novo pohištvo, morda je dovolj, da ga premestimo z nekaj pomoči najbližjih. To pa je tudi priložnost, da vsebino omar in sob pregledamo in kaj zavržemo ter tako pridobimo še več prostora. Dovolj prostora bo za sezonska oblačila in stvari, ki jih uporabimo le občasno.

V sobo postavimo udoben fotelj, stoječo ali namizno svetilko. Gotovo se bomo v prijeten prostor kdaj odpravili brez posebnega razloga, da kaj preberemo, pregledamo pošto ali poslušamo glasbo. Če je tu dodaten televizor, z gledanjem ne bomo motili partnerja. Ker bo to naš prostor za sprostitev, naj bo ogrevan, sicer ne pretirano. Bolje je, da po potrebi temperaturo v prostoru povišamo.

V branje priporočamo še: