Gotovo je namenjena odlaganju, ko postrežemo pijačo in prigrizke. To je tudi mesto, kamor postavimo dekorativne predmete, kupe knjig ali cvetje. A v resnici so klubske mizice tako nizke, da niso posebej praktične, saj se je treba dvigniti s fotelja ali kavča vsakokrat, da bi nanjo kaj odložili ali z nje kaj vzeli.

S praktičnega vidika je boljša mizica, ki stoji tik ob kavču ali fotelju, z nje preprosto vzamemo knjigo ali skodelico, prižgemo svetilko, ki stoji na njej. Ob tako mizico lahko postavimo tudi stoječo svetilko ali oboje postavimo v kot med dva kavča. Predvsem pa je prednost takih mizic, da jih z lahkoto premikamo in prestavljamo, kot nam trenutno odgovarja, česar ne moremo delati z večjo in nizko klubsko mizo.

Starejšim, ki težko hodijo in pri gibanju potrebujejo več prostora oziroma si pomagajo z berglami ali hojco, je klubska mizica napoti, za odlaganje pa je prenizka. Še posebej oseba na vozičku te mizice res ne potrebuje, saj je napoti in prenizka. V tem primeru naj ne bo v dnevni sobi ne preproge ne klubske mizice, dostop do fotelja, kavča in mesta, kjer sedimo, pa neoviran. Mizica mora biti ob sedežu in v višini komolcev za osebo na vozičku morda tudi na kolesih. Jasno postane, da vsi potrebujemo odlagalno površino na primerni višini in to čisto zraven sedeža. Primerna višina je takšna, da lahko udobno stegnemo roko in odložimo ali vzamemo nekaj z nje. Ta višina je sicer lahko različna, najbolje pa je, če je prilagojena višini fotelja ali kavča in njegovih ročajev. Malo manj kot ročaji ali kakšnih dvajset centimetrov višje, kot je sedež, je kar prava višina. Tako da govorimo o višini med 60 in 70 centimetri. Taka mizica mora biti dovolj majhna, naj bo okrogla ali pravokotna, da lahko stoji tik ob sedežu in ne moti razporeditve pohištva ter hoje po prostoru.

Steklena klubska ali odlagalna mizica je marsikomu lahko všeč, a ni primerna za dnevno sobo, kjer so starejši ali majhni otroci, saj predstavlja nevarnost zanje. Slabovidna oseba jo namreč slabše vidi in presoja, kje je odlagalna površina in rob, ker je miza prosojna. V slabi luči jo lahko spregleda kdor koli in se vanjo zaleti. Površina steklene mize povzroča tudi odboj svetlobe in bleščanje. Če nanjo pade trd predmet, lahko poči, se okruši ali celo razbije.

Ker nas je običajno v dnevni sobi več, naj bo ob vsakem kavču ali na vsaki strani in ob fotelju svoja stranska mizica. Pri izbiri takih mizic imamo proste roke glede sloga. Stranske mizice so lahko starinske, lahko pa čisto sodobne in poživijo dnevno sobo ravno z odmikom od sloga. Čeprav so sodobne, preproste in v nevtralnih barvah, so med seboj lahko še vedno različne.

Kljub temu v dnevni sobi še vedno potrebujemo večjo odlagalno površino, kamor prinesemo in odložimo na primer pladenj. To je lahko nižja stranska omarica, komoda ali pa večji taburet, ki lepo dopolni videz sedežne garniture. Tudi z estetskega vidika se mnogim namreč zdi, da v dnevni sobi, kjer sta kavč ali sedežna garnitura, brez klubske mizice na sredini prostor ne deluje zaključeno in zdi se lahko, kot da nekaj manjka, četudi ob kavč ali kotno garnituro postavimo manjše in višje odlagalne mizice. Podobo lahko lepo dopolni tudi taburet, torej dodatna površina. Ta je morda tapeciran v enakem slogu kot sedežno pohištvo, dovolj velik, da ni videti izgubljen. Uporabljamo ga lahko kot dodatni sedež, počivalnik za noge in kot odlagalno mizico. Nanj zlahka postavimo večji pladenj, na katerem postrežemo pijačo ali prigrizke. Če pa vseeno želimo malo drugačno klubsko mizico, je lahko zanimiv tudi star zaboj ali starinski kovček. Sicer pa je za lažje pospravljanje in sesanje bolje, če lahko sesalec zapeljemo pod mizico.