V začetku ali bolje rečeno v prvi polovici 20. stoletja je postala priljubljena ideja barvne palete, ki vsebuje odtenke ene barve in morda še par nevtralnih barv. Pojavil se je minimalizem in poudarek na naravnih materialih kot tudi izkoriščanju naravne svetlobe. Sliši se precej znano, kajne? Še danes je tako videti večina domovanj.

Stil, ki je bil ravno opisan, se imenuje modernizem. Čeprav je od samih začetkov njegovega vzpona minilo že kar nekaj časa – zametke bi namreč lahko postavili že v konec 19. stoletja –, so se njegove ideje kar zakoreninile.

Šlo je za poudarek na stilu, ki ima manj dekoracije in je na nek način bolj prilagojen hitrejšemu tempu življenja (konec koncev ima malokdo dovolj časa, da bi ves čas brisal prah z vseh možnih dekorativnih elementov). Domovanje je tudi barvno postalo mirnejše, bolj podobno zavetju za čute. Moderna je preprostost. 

To seveda ne pomeni, da je stil notranje opreme v več kot enem stoletju postal uniformen in se ni nikoli spreminjal. Seveda so v trendu različne stvari in mogoče je izbirati med marsičim. A sama ideja preprostosti je ostala. Domovanja so danes idealno funkcionalna in hkrati seveda tudi čim bolj estetska. A ne na račun uporabnosti in udobja.

V modernizmu se pojavi prevlada belih sten – ali pa vsaj sten v nevtralnih barvah, še najbolj drzne so po navadi pastelne. Močnejše barve so postale bolj dodatek, začimba.

Linije so čiste – običajno ravne

A tudi ko so zaobljene, ni pretiravanja. V 20. stoletju so postala okna večja kot kdaj koli, da bi izkoristili vso naravno svetlobo. 

Čedalje bolj se je uveljavil tudi odprt tloris, raje imamo večje prostore kot več sten. Seveda vsaka nova generacija oblikovalcev in arhitektov pusti svoj pečat. V modi so tudi retro stili, rustikalni, industrijski pa seveda skandinavski ... Tudi tehnološki napredek še kako vpliva na trende in razvoj. 

Na nek način skandinavski stil še najbolj nadaljuje duh modernizma

A tudi ko je stil retro, eklektičen, maksimalističen, rustikalen ipd., je v resnici drugačen, kot je bil pred ustoličenjem modernizma. Še vedno je velik poudarek na funkcionalnosti, tudi na temu, da je želja večine lastnikov, da je za opremo mogoče skrbeti z lahkoto, da daje dodatno vrednost njihovemu življenju, ki enostavno ni izključno estetska.

Vračajo se 'stari' materiali

Pojavili so se novi materiali – recimo pluta ali bambus –, a tudi svet je postal bolj globaliziran, ljudje več potujejo in prinašajo med svoje štiri stene vplive z drugih delov te krogle. 

Izjemno se je uveljavil še koncept trajnostnega razvoja. Miselnost je čedalje bolj ekološka, trud je, da se ustvari čim manj smeti in da je vse, kar se izdela, prijazno tako do ljudi kot do okolja. Prav čedalje več pojavljanja ravno omenjenih plute in bambusa je dokaz slednjega, saj sta to dva zelo trajnostna in ekološka naravna materiala.

Vsekakor se razmišljanje ljudi razvija, pojavlja se vrsta tehnoloških inovacij – in vse to se odraža v idejah o tem, v kakšnih prostorih bi morali živeti. A zanimivo je, kako so nekatere zamisli iz prejšnjega stoletja še vedno sodobne in jih ljudje želimo v svojih domovanjih.