Kako vidite vlogo lesa v sodobnem notranjem oblikovanju? Kateri so po vašem mnenju ključni razlogi za priljubljenost tega materiala?

Les je najprej avtohton slovenski material in bi zagotovo lahko imel večji pomen v našem okolju. Na trenutke me boli, ker ga premalo uporabljamo, čeprav hkrati postajamo vse bolj zavedni in ga vključujemo v projekte vse več. 

Kar se pa tiče samega oblikovanja in umeščanja lesa v interier, je pa to en tak element oz. material, ki dopolnjuje občutek doma in dodaja občutek topline v vsak prostor. Ne samo doma, ampak tudi v javnih objektih. Ker ima lepo akustiko, se z lesom, ki ni pretirano zloščen in lakiran, dosega lepe akustične rešitve. Les kot talna obloga je izjemno topel in mehak. Je material, ki nam daje kot prebivalcem ali pa uporabnikom tega objekta eno tako mehko podporo, zmehča interier do te mere, da se v njem počutimo bolj udobno. Lahko si že predstavljamo, kako je biti v prostoru, kjer so tla narejena iz keramike ali pa iz parketa. Keramika je hladnejša in bolj trda, pri lesu se akustika vpije v parket, ta nam zmehča interier, zato je bolj prijeten in udoben za bivanje. 

Kakšne trende opažate glede uporabe lesa v sodobnih domovih?

Mislim, da se trenutno sploh pri kakovostnen dizajnu lesa uporablja kar veliko. Sploh zdaj v trend prihajajo spet te naravne smernice. Nismo več v čistem minimalizmu, kjer je bilo pomanjkanje lesa občutno, niti nismo v pretežno elegantnem pariškem šik slogu, ki je leta kraljeval na našem trgu. Zdaj smo res v nekem takem naravnem obdobju, težimo k naravnemu oblikovanju in naravnim materialom. Uporabljamo materiale, ki dihajo in z nami živijo. 

Ni vse v trendu, bolj je to, da res snuješ tako, da bo trajno. Da se ne opiraš tako zelo na trende, ampak bolj na neke trajne, funkcionalne rešitve. Bila so recimo 70. leta, ko se je les močni lakiral. Zdi se mi, da se ga je res izkoriščalo, pretirano poudarjalo njegovo teksturo. Čez leta je to v interierju postalo zelo moteče – ni bila več podpora prostoru ampak je bilo tako v oči bodeče že s samo teksturo in obdelavo, da je postalo pretirano. Zato ima širša slovenska javnost malo odpora do veliko lesenih površin, ravno zaradi tega sloga, ker se ga je napačno uporabljalo.

Kaj bi rekli, da so tiste glavne prednosti in slabosti lesa pred kakšnimi drugimi materiali? 

Les je material, ki dopušča mikropoškodbe, v tem vidim prednost. Les dejansko ima svoj karakter, ki mu ga moramo pustiti. Tudi če se na parketu ali pa na mizi pojavi kakšna ureznina, to vse nosi svojo zgodbo. Hkrati se moramo zavedati, koliko nam les nazaj vrne neke topline, mehkobe. Povsem drugače je položiti roke na kamnito kot na leseno mizo. To so tiste smernice, ki so v zadnjem času v oblikovanju lepo sprejete in oblikovalci se vse večkrat navezujemo na naravne materiale.  

Kako leseni elementi vplivajo na percepcijo osvetlitve v prostoru? 

Sama osvetlitev prostora je odvisna tako od materialov, ki so postavljeni v prostor, kot od moči zunanje svetlobe in svetil. Upoštevati je treba torej tudi faktor, ali so materiali svetli ali temni, tudi pri lesu je tako. Če je les svetlejše barve odbija veliko več svetlobe in dejansko deluje kot pomočnik pri osvetljevanju prostora, dočim temen les, ki vpija veliko svetlobe, ta zagotovo rabi podporo in povečano količino svetlobe v prostoru. 

Naravna svetloba je tudi tista, ki jo je lepo dodajat zraven lesenih elementov  - les kot naraven material je vedno hvaležen, če mu dodamo naravno svetlobo. Seveda se dobro obnese tudi v prostorih z umetno svetlobo, ampak kombinacija je pa tista, ki iz njega potegne najlepšo mehkobo, najlepšo naravno danost. Sama sem pristaš tega, da če se les lakira ali drugače površinsko obdeluje, da se uporabi sredstva, ki ne dajo občutka umetnega materiala, ki svetlobo pretirano odbijajo. Torej da je matiran lak, če že. Boljša izbira so olja, ki ohranjajo les v svoji naravni teksturi. 

Katere so tiste vrste lesa, ki so trenutno nekako najbolj v trendu?

Vrsto let je na našem trgu kraljeval hrast, v obdobju zadnjih petih let predvsem v čim bolj naravni obdelavi z močnimi grčami, takšen malo bolj industrijski slog. Zdaj v zadnjih letih pa se je dobro pozicioniral močno beljen hrast. Torej, da se hrast luži z belilom in tako odstranjuje to njegovo naravno rumeno barvo, ki jo v sebi ima. 

Trendi, ki prihajajo pa vse bolj narekujejo tako temnejšo, pa ne ravno črno ali pa temno rjavo barvo hrasta, ampak prav lepo konjak barvo, kjer se hrast samo malenskost potemni. Nekoliko bolj pogumni se odločajo celo za oreh, ki to barvo v sebi že ima, ampak se obnaša bolj mehko kot hrast. Ravno zaradi tega je bolj topel in ima mogoče malo bolj izrazito teksturo in se z njim lahko dela še večje presežke. Je pa hrast iskreno, trenutno predvsem zaradi njegove funkcionalnosti, trdnosti še vedno material, ki se ga najbolj uporablja kot neko implementacijo v interieru. En lep nadomestek, kadar nam je hrast cenovno predrag, je jesen. Jesen ima bolj enotno tektsturo kot hrast, ampak je prav tako izjemno trd in se v interierju tudi lepo obnese. 

Bi lahko rekli, da je les nekako najbolj brezčasen material, ki se dobro poda v vse stile ali se bolj veže na nek določen slog opremljanja? 

Mislim da v splošnem, razen, kjer se je les načrtno odstranjeval in so bili interieri izključno izdelani samo iz osnovnih gradnikov, to so bili beton, bela barva in ponavadi kontrastna črna barva, pri umeščanju lesa ni omejitev, razen v res ekstremno minimalističnih prostorih in to so po večini res tisti, kjer se v njih težje počutiš udobno. Razen tega, vsi stili od klasičnega baročnega pa vse od trendi japandi, kar nekako les uporabljajo za vzdrževanje ravnotežja in topline v prostoru, saj je les vedno lepa podpora. 

Kako se lotevate doseganja ravnotežja med toplino lesa in drugimi materiali ter barvami v prostoru? Kakšen nasvet, kako se izogniti, da bi prostor postal prenasičen s tem materialom? 

Tudi takrat, kadar se bojimo, da je lesa preveč, ga lahko samo s tonom prilagodimo, umirimo in potem material kot tak res vrača. Spomin se, da nam je nek profesor na fakulteti v Belgiji lepo rekel, da je les res 'sustainable' material, ampak za toliko časa, kot ga zadržimo v tej obliki. Enako kot drevo  - dokler raste, proizvaja kisik, ampak v trenutku, ko les strohni ali pa se ga sežge, pa vse to nazaj vrne v okolje.

Predvsem, ko se enkrat odločiš za en material ali za eno vrsto lesa, da z njim vztrajaš. Da se ne kombinira preveč tipov lesa. Če pa že, pa zelo premišljeno, sploh, ker si ljudje ponavadi naredimo neko sliko, kaj bi si želeli za kuhinjo, kaj za dnevno sobo, kaj za jedilnico in to so ponavadi povezani prostori. Tukaj vedno svetujem korak nazaj. Precenimo, če ima kuhinja pretežno leseni ambient, je te lesene dodatke bolje kombinirati v dnevni sobi minimalno, ne pa izbrati lesene obloge in popolnoma lesene kuhinje. Les lahko tudi pobarvamo, da nas ne začne utesnjevati. Tako je z vsako stvarjo. Tako kot se lahko zgodi s keramiko, z lesom, z opeko. Eno tako zdravo razmerje, nekje do 60 % uporabe lesa v prostoru je še primerno. Kar je več od tega, lahko hitro postane presežek.   

Ko se za nekaj odločiš, samo poglej, kaj lahko odstraniš, in če je kakšna stvar preveč. In tako velja za vsak interier kot tudi za uporabo materialov v prostoru, kadar je teh preveč ali je nek material prepogosto uporabljen. Najti je potrebno tudi neko pravo razmerje kontrastov. Kontrasti so tista mala iskrica, ki res razbije interier. 

Kateri so tisti materiali, ki se najlepše dopolnjujejo z lesom? 

Da v prostoru ni preveč lesa, se ga lahko kombinira z naravnimi ometi. Če govorimo o mizarskih izdelkih je pa tukaj MDF, to je material, ki se ga barva in obdeluje – narejen je iz lesenih delcev in se ga zato lahko barva, rezka. Skozi to lahko dosežemo prostor poln lesa, ampak kljub temu ne deluje v osnovi kot les. Tu so pa še keramika, kovina, tehnični kamen, naravni ometi. Na steklo ne smemo pozabiti, ki je ravno nasprotje lesa. 

V zadnjem času so vse bolj priljubljeni 'nadomestki lesa' kot denimo vinil, laminat ter celo ploščice v videzu parketa. Kaj menite o njih, je navdušenje upravičeno? 

Mislim, da je kot nadomestek v izjemno frekventnih prostorih vinil lahko dobra izbira. Ne bi ga priporočala za kopalnico. Nisem niti navdušena nad keramiko v imitaciji lesa. Če uporabljamo les, ga uporabljamo takšnega, kot je. Tudi zato, ker neka potiskana ploščica v vzrocu lesa že samo zaradi fuge izdaja karakter. Ploščice z natisnjenim vzrocem se hitro same izdajo, to res srčno odsvetujem. Kar se pa tiče uporabe vinila, ki je finančno bolj dostopen, jaz vedno precenim, ali je res prava izbira. Sama sem bolj pristaš parketa in naravnih talnih oblog. V primeru pa, da je pa nekoga izjemno strah, kako se bo ta material obnašal in si ne upa izbrati naravnega materiala, potem se ga trudim tako podpret, da izberem kvaliteten vinil, ki je brez škodljivih dodatkov in je primeren za talno gretje. Moja prva izbira pa je vsekakor parket.

Pa se vam zdi strah pred poškodbami na parketu in drugih lesenih elementih upravičen?

Ne, zdi se mi popolnoma neupravičen in predvsem pri kuhinjah je to velik zadržek pri mnogih, ker se bojijo, da jim bo kaj padlo, ali da se bo kaj polilo. Današnji parketi so zelo trpežni, tako da tudi ko se polije tekočina, se to enostavno pobriše.

Les je zelo odporen in tudi dovolj trd da preživi kakšne mehanske poškodbe. Jaz mislim, da ta strah izvira iz generacije, ki je bila vajena, da se parket lakira v visoki sijaj. Na takem laku so tudi poškodbe najbolj vidne. V zadnjem času se parket polaga v izvedbi mat ali oljenega hrasta in takšen, sploh mehansko krtačen parket je tudi veliko bolj odporen, mikropoškodbe pa so veliko manj vidne. Še vedno pa spoštujem zadržke in razumem strah. 

Že dolga leta sama poskušam razložiti, da ne rabi biti vsak material odporen na čisto vse. Če zagledamo v lesu dve majhni mikropoškodbi, je to pač zgodba in tudi sam karakter lesa. In ne sme biti vedno vse preveč popolno, vse preveč izčiščeno, vse odporno na vse. Znati moramo ceniti in sprejemati naravne materiale, takšne kot so. In se nasmejati temu, ko recimo nekomu nož zleti na tla in nastane poškodba. To ni največja katastrofa, ki se lahko zgodi. Znati ceniti vse, kar ti les da, to je pomembno. Lepota materialov je, da se obnašajo, za kar so narejeni in les je narejen za to, da daje toplino. Moramo se malo sprostiti v tem, kako mora biti vse popolno, to je tisto, kar dela našim interierom največji minus. Preveč si želimo, da je vse popolno. 

Les že dolgo ni več element, ki bi služil samo kot material za pohištvo in tla, ampak se danes uporablja še na mnogo drugih načinov. Bi mogoče lahko izpostavili kakšen lesen element, ki se vam je vtisnil v spomin v zadnjem času, pa ni ravno vsakdanji?

Vaze, umivalniki, kadi se že delajo iz lesa. Da mora biti uporaba lesa povsem ločena od vode je samo v naših glavah. Samo pravilen les je potrebno uporabiti, to je navadno les z večjo gostoto in z ustrezno površinsko obdelavo. Material, ko začuti toploto in vodo se raztegne, malo zadiha in potem tudi tam ostane in sam sebe zaščiti. Lesene fasade so dolgo časa bile pod vprašajem – v smislu, ali je zdaj to slabo, da posivi. To je naravna danost lesa in meni osebno je to lepo, ker les takšen pač je. Moraš sprejet v osnovi, da se bo to zgodilo. Se mi zdi lepo, da ga zaščitijo naravne smole in naravni materiali. Les ima v sebi veliko več kot mu dajemo priložnosti, ravno zato, ker stremimo k neki popolnosti, namesto, da bi mu pustili zadihati.