Izvor shaker stila

Ideja minimalizma se ni pojavila včeraj, ena od skupin, ki je pripomogla k njegovemu razvoju, pa je verska skupnost, ki je bila aktivna v 18. in 19. stoletju, v svojem najuspešnejšem trenutku pa naj bi štela okoli pet tisoč članov.

V ZDA je mogoče njihove originalne kose videti v muzejih in danes delujejo precej običajno. A takrat so se precej razlikovali od prevladujočih trendov. V modi je bila kopica okrasja, kot tudi pretiravanje. Verska skupina, ki se v angleščini imenuje "Shakers," je predpisovala zelo specifičen način življenja, med drugim so razvili svoje ideje arhitekture in opremljanja domovanj, ki so jih v dveh stoletjih tudi razvijali in izpopolnjevali, kajti praktično vse so gradili in izdelovali sami.

Odlični obrtniki

Pripadniki ločine so živeli v enakopravnih skupnostih in pomembno jim je bilo, da si mojster v svojem delu. Mojstrstvo je bilo del duhovne prakse, torej denimo izdelovanje pohištva je bilo razumljeno kot del duhovne prakse in posvečanje izpopolnjevanju v svoji obrti je bilo zelo spodbujano. Tu bi lahko dodali še en vidik njihovih prepričanj, ki je vplival na arhitekturo in notranje oblikovanje in je ravno danes spet moderen – verjeli so, da je pomembna skrb za okolje. 

Kakšen je njihov stil?

Na prvem mestu je bila uporabnost. Opustili so vsako okrasje, ki ima eno samo funkcijo, torej krašenje. Kar pa ne pomeni, da so bili njihovi domovi pusti. Posvečali so se temu, da so denimo zelo lepo oblikovali noge pohištva, poznali so rezbarije ... A niso pretiravali, običajno je šlo tudi za naravne motive in ti dekorativni elementi so bili del kosov, ki so jih potrebovali. Zelo so se posvečali temu, kako vse narediti še bolj uporabno oziroma učinkovito.

Lahko bi rekli, da so pri izdelavi hiš, opreme in predmetov poskušali slediti ideji preprostosti, a obenem so želeli, da je vse čim bolj kakovostno in mojstrsko izdelano. Niso ves čas poskušali le izboljšati uporabnosti, tudi mojstrstvo izdelave so izpopolnjevali. Trudili so se, da je vse narejeno tako, da ima čim daljšo življenjsko dobo. Za povrh so uporabljali naravne materiale in bili tako res ekološki. 

Les v vsem svojem naravnem sijaju

Želeli so, da les zares zasije v svoji naravni lepoti. Tega so uporabljali v izobilju in niso spreminjali njegovih raznolikih naravnih odtenkov. Poleg tega so uporabljali veliko bele in ne pretemne sive in rjave tone. Črni so se bolj izogibali. So pa obogatili interjer z odtenki zelene, modre, pa tudi rumene, a ne v živih tonih.

V arhitekturi so iskali rešitve, kako v prostor spustiti čim več svetlobe – uporabljali so denimo strešna okna in povezovali prostore, kot je to v navadi danes. V iskanju funkcionalnosti so omare vgrajevali v stene in še ena njihova značilnost je, da so pustili kar nekaj praznega prostora. To je bilo res drugače od prevladujočega stila, ki je imel raje natrpanost. 

Za njihov čas so bile te ideje zelo drugačne, so se pa ohranile ravno zaradi njihove predanosti temu, da bi naredili hiše, opremo in predmete čim bolj funkcionalne.