Osnovna ideja počasnega interierja je v trajnosti

Ideja tega gibanja, ki se je v zadnjem obdobju z drugih področij preselilo tudi na notranji dizajn, je ta, da prostor opremimo s kosi, ki bodo funkcionalni, uporabni in kakovostni čim dlje časa in hkrati ne bodo šli iz mode. Koncept presega mišljenje, da je potrebno vse narediti hitro in poceni. Takšni kosi so seveda manj kakovostni in se predvideva, da jih bo že čez nekaj let potrebno zamenjati – točno to pa 'slow design' ni. 

Premišljeno, odgovorno in za dlje časa

Slow design je gibanje, v katerem se prav vsa notranja oprema, od arhitekture do kuhinjskih in kopalniških elementov, izdeluje premišljeno in odgovorno, ne množično. Ne le izdeluje, veliko je seveda tudi na kupcu, kar pomeni, da gre predvsem za premišljeno nakupovanje. 

'Počasni' ali bolje rečeno trajnostni interier je zamišljen s poudarkom na ljudeh in planetu. Morda ste že slišali za Slow City, nastajajočo kampanjo za obnovo lokalnih kultur in vrnitev mest v njihova naravna okolja, da bi ublažili podnebne spremembe. Počasen dizajn ima v ozadju podobno miselnost.

Začetki trajnostnega oblikovanja

Lahko bi rekli, da se je trend trajnostnega oblikovanja razvil iz večjega gibanja, ki se je verjetno začelo s hrano v osemdesetih letih. Izraz naj bi leta 2002 skoval Alastair Faud-Luke, pisatelj, aktivist in profesor oblikovanja na finski univerzi Aalto. Naslednje leto je raziskovalka in kreativna direktorica Carolyn F. Strauss ustanovila 'Slow Research Lab', multidisciplinarno raziskovalno in kuratorsko platformo, ki slavi vse počasne stvari. Čeprav je bil izraz 'počasno oblikovanje' skovan šele pred kratkim, ideja o premišljenem oblikovanju sega v čas, ko so bili zgradbe in pohištvo izdelani z veliko spretnosti in ročno, torej še preden so velika podjetja prevzela množično proizvodnjo pohištva, ki zdaj prevladuje in ponuja pohištvo brez duše po nizkih cenah. 

Šest načel počasnega oblikovanja

V prispevku, ki sta ga pripravila soavtorja Faud-Luke in Strauss pod okriljem laboratorija Slow Research Lab je navedenih šest načel počasnega oblikovanja:

- Odkrivanje: Odkrivanje pogosto spregledanih izkušenj, materialov in procesov vsakdanjega življenja.

- Razširitev: Pogled onkraj zaznane funkcionalnosti in življenjske dobe okolja.

- Razmislek: Ustvarjanje prostorov, ki spodbujajo razmišljanje.

- Zavzetost: Sodelovanje in deljenje.

- Sodelovanje: Spodbujanje uporabnikov, "da postanejo aktivni udeleženci v procesu oblikovanja".

- Razvijanje: Spoznanje, da se artefakti, okolja in sistemi razvijajo s časom.

Vpliv pohištvene industrije na okolje

Današnjo pohištveno industrijo obvladuje 13,1 milijarde dolarjev vreden in rastoči svetovni trg pohištva, pripravljenega za montažo. Tovrstno pohištvo je običajno izdelano iz nizkokakovostnih ivernih plošč ali vlaknenih plošč srednje gostote, ki imajo razmeroma zelo kratko življenjsko dobo. 

Po nekaterih podatkih je bila skupna teža pohištva, poslanega na odlagališče v letu 2018, 9,7 milijona ton, kar je 4,5-krat več kot leta 1960. Dodatnih 2,4 milijona ton je bilo odstranjenih s sežigom, kontroverzno prakso odstranjevanja odpadkov, ki je postala običajna šele od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Hitrost kopičenja pohištvenih odpadkov in onesnaženje, ki ga povzročajo na odlagališčih in pri sežiganju smetijo planet, medtem ko je 'počasno' oblikovano pohištvo izdelano z namenom, da preživi tudi več generacij. 

Trajnostno notranje oblikovanje predvideva bolj trajnostne materiale

Poleg tega so materiali, ki veljajo za trajnostne, pogosto bolj kakovostni. Les je vsekakor boljši od plastike, ki jo proizvajamo iz surove nafte. Poleg dokazane fizične vzdržljivosti morajo trajnostni materiali in dizajn biti oblikovani tako, da preživijo trende in jih ne zavržemo takoj, ko ne ustrezajo najnovejšim standardom. 

Zdaj, ko veste, zakaj gre pri tem oblikovalskem trendu in kako lahko ta pripomore k boljšemu planetu,  boste morda želeli nekatere elemente koncepta vključiti v svoj dom. To lahko storite tako, da v prvi vrsti elemente izbirate odgovorno in premišljeno ter stremite k minimalizmu. Navdih lahko črpate iz lokalne kulture, tradicije in narave, saj bodo tako predmeti bolj trajnostni tudi z oblikovnega vidika. Pri tem ne pozabite upoštevati naravnih danosti – na primer za osvetlitev ali uravnavanje temperature. Nenazadnje pa je pomembno, da določite svoj osebni slog in se ga držite, namesto da podležete hitro minljivim trendom.