Velikokrat se, sploh mlajši generaciji, ki si išče nek ugoden, a hkrati tudi vsaj malo udoben bivalni prostor, zgodi, da preprosto nima druge možnost, kot da živi v garsonjeri. Sploh glede trenutno stanje na nepremičninskem trgu in v nebo rastoče cene najemnin. A tudi če je bivalno okolje omejeno na zgolj 20 kvadratnih metrov, z malo iznajdljivosti prostor lahko zelo dobro izkoristimo tako za dnevne aktivnosti kot tudi za počitek. 

Največ garsonjer, ki so trenutno na voljo za najem na primer v Ljubljani, je večinoma del večstanovanjskih stavb, zgrajenih v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Glede na projektiranje tovrstnih stavb pri majhnih bivalnih enotah ločimo dva najbolj pogosta tipa tlorisov. Prvi ima obodne stene v razmerju 1  : 1, drugi pa približno 1 : 2. Tlorisni zasnovi se posledično razlikujeta predvsem v servisnem delu. V prvem primeru ima stanovanjska enota na hodniku oz. vstopnem prostoru več možnosti za umestitev shranjevalnih površin, kar je pri pravokotni zasnovi ponavadi težje izvedljivo, ravno zaradi ožje osnove. 

Preberite še: S temi triki spremenite prostor v večji

Ne glede na razmerje, uporabnik skuša bivalni prostor čim bolje prilagoditi svojim potrebam in maksimalno izkoristiti vsak kotiček, ki je na voljo. Z umeščanjem kuhinjskega dela ponavadi nimamo težav, saj je zaradi priključkov priporočljivo, da je pozicioniran čim bliže kopalnici. Ko gre za dnevni oziroma spalni prostor, pa imamo nekoliko več manevrskega prostora in posledično se soočamo tudi z več dilemami. 

Praktične rešitve

Če je tloris kvadratne zasnove, imamo to srečo, da lahko 'spalnico' umaknemo v del, diagonalno najbolj oddaljen od kuhinjskega. Prostor za počitek bo še toliko bolj intimen, če ga nekoliko dvignemo od tal. Pod posteljnim dnom lahko celo uredimo nižje omarice ali kot dodatne shranjevalne površine umestimo predalnike. Spalni del bomo tako tudi vizualno ločili od ostalega prostora in pridobili na zasebnosti. 

Preberite še: 'Nekaj bi spremenil/a!' A kaj? Ponujamo nekaj predlogov 

V podstrešnih stanovanjih se da izvrstno manipulirati z višino samega prostora, zato je v tem primeru možno izvesti kar nekaj inovativnih rešitev za pridobitev kakšnega dodatnega kvadratnega metra. Najbolj popularna je zagotovo galerija. Nivo umestitve prilagajamo stojni višini. Če je te dovolj, je galerija lahko namenjena delovnemu, dnevnemu ali spalnem kotičku. V primeru, da je prostor nekoliko nižji, je galerija predvidena zgolj za spanje. Višinsko razliko premostimo s stopnicami, če imamo na voljo dovolj prostora, v nasprotnem primeru pa kar z lestvijo. 

Ko imamo na voljo stanovanje, ki je po tlorisni zasnovi pravokotne oblike, se umeščanja spalnega dela lotimo nekoliko drugače. Ena od možnosti je, da celoten izbor pohištva umestimo ob eno steno. Tako si po vrsti lahko sledijo najprej kuhinjski elementi ter nato dnevno-spalni, kot ločnica med enimi in drugimi pa je na primer jedilna miza, ki jo umestimo prečno na stensko linijo ostalega pohištva. Kot pogoste rešitve se v tem primeru poslužujemo tudi poličnikov, ki vizualno ločijo prostor na dva dela, hkrati pa ne vplivajo na nivo svetlobe v temnejšem delu stanovanja. Še ena od rešitev, za katero se lahko odločimo v malenkost večjem stanovanju, je tudi ta, da pohištvo preprosto umestimo ob obe steni. Na ta način lahko povežemo dnevni kotiček s kuhinjskim, spalnega pa obravnavamo ločeno od dnevnega.