Različni pogledi so lahko pogosto ovira v medgeneracijskih odnosih in vir konfliktov. Vendar pa so ti življenjski pogledi rezultat časa, v katerem različne generacije odraščajo in živijo. Razlike med generacijami niso nepremostljive. Z veliko pogovora in razumevanja lahko kljub temu, da smo na različnih bregovih, zgradimo most, prek katerega lahko steče živahna izmenjava izkušenj in znanj. 

Dandanes nam življenje lajšajo številne električne naprave in različni izdelki, ki jih morda starejši niso povsem sprejeli, so pa po drugi strani iznajdljivi na svoj način. Z različnimi triki in navadami si namreč tudi oni znajo olajšati delo, za povrh pa ob tem pogosto privarčujejo tudi nekaj evrov. 

Zbrali smo nekaj nasvetov za vodenje gospodinjstva, ki se jih lahko mladi naučijo od starejših.

Sprotno vsakodnevno pospravljanje 

Ne glede na to, ali babici napovemo obisk ali pa jo na hitro obiščemo nenapovedano, je njen dom vedno čist in urejen. Verjetno ste se kdaj vprašali, kako ji to uspe?

Ena najboljših lekcij, ki jih lahko mladi osvojijo s pomočjo svojih staršev in starih staršev, je sprotno vsakodnevno pospravljanje doma. Če namreč vsak dan sproti pospravimo nered, takoj po kosilu pomijemo posodo, redno odnašamo smeti in pometemo ali posesamo tla, bo naš dom vedno urejen. Vzdrževanje doma bo postala navada in rutina, ki ne zahteva veliko časa. S tem pa bo tudi tedensko temeljito čiščenje stanovanja vzelo precej manj časa. 

Sezonsko čiščenje

Ne glede na to, kako vestni smo pri sprotnem čiščenju doma, pa se vseeno na vsakih nekaj mesecev spodobi, da ga generalno očistimo. Naši predniki so to počeli ob menjavi sezon. Spomladi, ko je bilo že dovolj sonca in topline, so iz domov odnesli preproge in jih temeljito sprašili in skrtačili. Prav tako so takrat prišle na vrsto zavese in okna ter vse površine v domu, če je bilo treba, so prepleskali tudi stene.

Poleti je na vrsti urejanje okolice doma in odhrčkavanje stvari, ki so se nabrale v kleteh in na podstrešju. Takrat je tudi pravi čas za pregled in čiščenje dimnika za pripravo na novo kurilno sezono. 

Preprosta čistila namesto močnih kemikalij

Na trgovskih policah je na voljo široka paleta različnih čistil, ki so namenjena posebnim materialom ali površinam. Toda naše mame in babice od nekdaj prisegajo na preprosta in univerzalna čistila. Babice pa znajo povedati tudi, da nekoč posebnih detergentov sploh ni bilo. Voda, soda bikarbona, kis in morda še 100-odstotni alkohol. S tem so uspešno odstranile marsikateri trdovraten madež. Takšna "naravna" čistila pa so tudi koži in okolju prijaznejša, saj ne vsebujejo močnih kemikalij. 

Stara posteljnina in tekstil niso za v smeti

Mladi so vajeni hitre mode in brez pretiranega premisleka odvržejo oblačilo, ki več ni moderno, je razbarvano ali pa ima kakšno luknjo. V Sloveniji letno odvržemo 18 kilogramov oblačil na prebivalca. Svoj prispevek goram odpadkov lahko zmanjšamo tako, da kupujemo manj oblačil. Tista, ki jih imamo, pa čim dlje uporabljamo. Ko odslužijo svoje, pa jih lahko razrežemo na večje kose in shranimo v posebej za to določenem predalu, vrečki ali škatli. Takšne cunje oziroma krpe pridejo zelo prav pri čiščenju, še posebej če so iz lana, bombaža in drugih vpojnih materialov. 

Z njimi lahko brišemo tla, okna, vrata, čevlje ... Odslužene posteljnine lahko shranimo tudi cele in z njimi denimo prekrijemo kos pohištva, ko se lotimo pleskanja sten. S ponovno uporabo tekstila pa privarčujemo tudi nekaj evrov, ki bi jih sicer zapravili za nakup raznih krp za čiščenje ali polivinila za zaščito pohištva. Dobra plat tega pa je, da lahko vse te krpe in cunje nato operemo in jih večkrat uporabimo. Če s takšnimi krpami očistimo kakršne koli oljne madeže, pa je treba biti pri pranju previden. V takšnem primeru jih operemo ročno, če so madeži preveč trdovratni, pa jih zavržemo. 

Kuhinjske krpe namesto kuhinjskih brisačk

V zadnjem času smo se zelo razvadili in navadili na papirnate kuhinjske brisačke, ki odlično opravljajo svoje delo, a po enkratni uporabi končajo v smeteh. Njihovo uporabo lahko precej zmanjšamo (in s tem zmanjšamo tudi odpadke), če uporabljamo bombažne kuhinjske krpe. So zelo vsestranske, lahko jih peremo in se hitro posušijo. Stare mame imajo rade kuhinjske krpe s prikupnimi in rožnatimi motivi, a danes so na voljo tudi enobarvne ali takšne z bolj modernimi vzorci. 

Včasih se zgodi, da na kuhinjskih krpah kljub pranju na visokih temperaturah ostanejo rjavkasti ali rumenkasti madeži. Toda naše babice so imele rešitev tudi za to. Namesto, da bi takšne neugledne kuhinjske krpe zavrgle, so jih preprosto namočile v močnem črnem čaju. V večjem loncu so zavrele vodo, dodale pet ali več čajnih vrečk. Ko se je voda po približno 10 minutah obarvala, so vrečke odstranile, v vodo pa potopile krpe. Pustile so, da so se krpe nekaj časa namakale v črnem čaju, nato pa jih odcedile, posušile in zlikale. Končni rezultat je bil, da so kuhinjske krpe dobile svežo barvo, madeži pa so se prekrili in se več niso videli. 

Ponovna uporaba

Nekoč so pokvarjene stvari skušali popraviti. Če se jih res ni dalo popraviti, so jim našli nov namen. Tudi tega se mlade generacije morajo in lahko naučijo od starejših. 

Poškodovan lonec, v katerem več ni možno kuhati, lahko uporabimo kot korito za rože ali začimbe. Stara garderobna omara, ki je postala premajhna za naše stvari, lahko najde svoje novo mesto v shrambi ali kleti, kjer bo služila novemu namenu. Se je pokvaril televizijski sprejemnik? Namesto, da ga takoj zamenjamo z novim, lahko pri serviserju preverimo, koliko stane popravilo. 

Ročne spretnosti

Ljudje smo ustvarjeni za to, da nekaj ustvarjamo. A današnji mladi pogosto zanemarjajo ročne spretnosti, ki pa lahko vedno pridejo prav. Še posebej v današnjem času, ko se vse bolj vračamo k bolj avtentičnemu načinu življenja in iščemo bolj ekološke in ekonomične rešitve. 

Mladi se lahko od starejših naučijo raznih spretnosti, kot so šivanje, krojenje, pletenje, kvačkanje. Pa tudi izdelovanja izdelkov iz lesa, domačih popravil in nenazadnje dela na kmetiji. 

Pomen 'zlate rezerve'

Starejši so v svojem življenju šli skozi več gospodarskih kriz, zato se zavedajo, kako zelo pomembno je, da imamo vedno t. i. "zlato rezervo". Kajti manjše ali večje krize se lahko pojavijo kadarkoli. Zlata rezerva je določena vsota privarčevanega denarja, ki nam pride prav v primeru kakšnih nepričakovanih finančnih izdatkov, popravil, ali v primeru, da ostanemo brez prihodkov. 

Zlato rezervo varčujemo posebej, ločeno od varčevanja za nakup stanovanja, počitnic, varčevanja za upokojitev in podobno. S tem v primeru nenadnega večjega stroška ne bomo zažirali v preostala privarčevana sredstva. 

Ravnanje s hrano 

V mnogih družinah je ob nedeljah na jedilniku vedno enako kosilo. Ne gre le za ohranjanje tradicije, pač pa za zelo praktično in varčno ravnanje s hrano. Ob nedeljah se kuha goveja juha, ki je za predjed. Za glavno jed imamo po navadi meso iz juhe, kuhano zelenjavo in krompir. Juha pa nato ostane še za kakšen dan. Zelo malo hrane se zavrže. Tudi sicer so naše mame in babice obroke skrbno načrtovale vnaprej, predvsem na podlagi tistega, kar so že imele v hladilniku, zamrzovalniku in v shrambi. 

To ni le okoljsko bolj primeren način ravnanja s hrano, pač pa lahko na tak način tudi prihranimo precej denarja. S tem, ko načrtujemo obroke, namreč načrtujemo tudi tedenske in mesečne nakupe. In tako se nam bo redko zgodilo, da se bo kakšen izdelek pokvaril, še preden nam ga bo uspelo porabiti.