Ko si mlad, vesel stanovanja in novega življenja, te dejstvo, da v stavbi z več nadstropji ni dvigala, ne skrbi preveč. Bomo že kako, saj ni težko! Ko pridejo otroci, je že težje, ko pa postanemo starejši in postaja vsak korak po stopnicah napor, problem ni več zanemarljiv. Dostopnost do stanovanja po številnih stopnicah, skupaj z nošnjo bremen po nakupih, je resna ovira. Tako starejši morda ostajajo doma več, kot bi želeli, ali morajo vedno prositi koga za pomoč. Tudi stol na vmesnih podestih ni ravno rešitev težav, čeprav malo olajša pot.

O tem, da so bili gradbeni standardi pred več desetletji in takoj po drugi svetovni vojni zelo skromni, smo že govorili. Težko razumemo, zakaj tudi v stavbah z več nadstropji ni dvigal. Povprečni stanovalec naj bi bil mlad, zdrav, z otrokom ali dvema in pripravljen živeti zelo skromno. Ena kopalnica, pralni stroj v kopalnici, kad brez samostojnega tuša in podobno je bilo nekaj običajnega. Da bi ostala stanovanjska gradnja poceni, čeprav jo je končni kupec drago plačal, se je varčevalo tudi pri uporabni površini prostorov, prehodih, hodnikih in podobno. Preozka vrata, ki jih danes k sreči v gradnji ne srečamo več, predstavljajo s 70, 65 ali celo 60 centimetri širine vratne odprtine veliko težavo. Že malo bolj obilna oseba ima težavo, ko želi v ločeno stranišče in zapreti vrata. Kaj šele, če ima berglo, hojco, invalidski voziček ali pa preprosto le potrebuje pomoč druge osebe. Da so hodniki preozki, majhni in na žalost zaradi splošnega pomanjkanja prostora tudi pogosto natrpani z opremo ali navlako, opazimo pri dnevni uporabi.

Tudi preozka in majhna kuhinja je lahko ovira. Če starejša oseba nima prostora, da bi postavila ob delovni pult stol in pripravljala hrano sede ali da bi ji pri tem kdo pomagal, je zelo neprijetno. Prilagoditev kuhinje je za starejšo osebo nujna, če želi ostati doma in skrbeti zase dolgo v starost. Saj previsoke omarice in nepraktične rešitve življenje le ovirajo.

Težava so tudi premajhne spalnice oziroma na splošno premajhno stanovanje, zaradi česar se v spalnici znajde preveč omar, celo škatel in navlake. V starosti potrebujemo več gibalnega prostora in čim manj ovir, zaradi katerih bi bila pot do postelje in do stranišča ovirana.

Pa smo že razmišljali, kaj bi dejansko lahko storili s svojim stanovanjem za bolj prijetno in udobno življenje? Stanovanje bi lahko zamenjali s primernejšim, morda tudi manjšim, saj ne potrebujemo več toliko prostorov kot nekoč. Boljše stanovanje naj pomeni širše prehode med prostori, nič pragov, udobno veliko kopalnico in kuhinjo, prehod na balkon brez pragu in predvsem dvigalo ali bivanje v pritličju. Novejša stanovanja so lahko stroškovno tudi manj potratna.

Se pa gotovo vprašamo, komu lahko ponudimo to staro, manj primerno stanovanje, brez primernih predelav, ki pa jih ovira zasnova starejše večstanovanjske zgradbe? Kako bomo poskrbeli kot družba, da bodo stanovanja v starejših blokih dejansko človeku bolj prijazna?

V branje priporočamo še: