Organizacija prostora in shranjevalne površine

Pri zasnovi shrambe je ključna prav organizacija samega prostora, saj je na razmeroma majhnem tlorisu potrebno zagotoviti čim več shranjevalnih površin. Želimo si maksimalnega izkoristka, ki pa ga ni nemogoče doseči. Glede na lego shrambo umeščamo v servisne dele hiše ali v neposredno bližino kuhinje. Prostor tlakujemo s keramiko ali kakšnim drugim trpežnim materialom, ki ga zlahka očistimo in težko poškodujemo. Kljub pazljivosti se namreč lahko zgodi, da se raztrese kakšen riž ali po nesreči razbije kozarec vloženih kumaric. V prostor odpirajoča se vrata, ki k večjemu otežujejo dostop, nadomestimo z drsnimi ali kakšnimi panelnimi zložljivimi različicami. Tako imamo znotraj shrambe omogočen nemoten dostop do vsake poličke, brez da bi se morali umikati ali prilagajati klasičnim odpirajočim se vratom. Najbolj pomembno pri projektiranju ali obnovi shrambe pa so premišljeno umeščene shranjevalne površine. Če se le da, prostor namenjen shranjevanju izkoristimo maksimalno. Police naj segajo od tal do stropa in se prilagajajo velikosti samega prostora. Glede na to, da so shrambe večinoma manjših kvadratur, nimamo možnosti polic in regalov razporediti v vrstah z vmesnimi prehodi, zato jih enostavno naslonimo na čim več, ali še bolje, na vse obodne stene prostora. Posamezne police lahko v vrstah privijačimo na nosilce ali pa si izberemo po meri narejene sestave. Smiselno je, da so razdalje med spodnjimi policami večje, saj so tako primerne za shranjevanje težjih živil, kot je denimo krompir. Primerna razdalja od tal do prve police je med 40 in 50 cm. Te naj segajo do stojne višine, kjer je smiselna vmesna razdalja med policami nekoliko višja, in sicer 50 ali več cm. Glede na dostopnost osrednje police tu ponavadi shranjujemo živila, ki jih uporabljamo najbolj pogosto. V višino si nato sledijo še posamezne vrste z medsebojno razdaljo 25 cm, saj tja pospravimo živila, ki so lažja in predvsem manj pogosto v uporabi. Globina samih polic naj bo med 25 in 35 centimetri, oziroma prilagojena našim potrebam. Če ste v dilemi, ko pride do izbora barv, svetujemo belo, bež ali kakšen svetlo siv odtenek tako zidov kot shranjevalnih površin (slednje so lahko tudi v naravni barvi lesa). Shramba bo na ta način namreč delovala svetlo in prostorno, skrbno pospravljena živila pa jo bodo dopolnjevala le kot barvit poudarek.

Razporeditev živil

Kar se tiče razporeditve živil je priporočljivo, da težja shranimo čim nižje proti tlom ali na tla, saj bomo tako najmanj obremenili police. Živila, ki jih najpogosteje uporabljamo in z njimi rokujemo tudi večkrat na dan, naj bodo na dosegu roke. Torej na policah, ki so na višini od 100 do 160 centimetrov.

Shranjevanje živil

Ko se odločamo za primerno shranjevanje živil, je na voljo kar nekaj možnosti. Za marsikoga od nas je shranjevanje raznih oreščkov, testenin, riža in moke najbolj praktično v steklenih posodah, kar za povrh izpade tudi zelo lično. Vsak kozarec namreč lahko po svoje označimo in nanj napišemo ali prilepimo ime živila, ki ga bomo vanj shranjevali. Če smo še posebej ustvarjalni, lahko oplemenitimo tudi pokrove (jih naprimer pobarvamo z različnimi barvami). Tako bomo ob pogledu nanje takoj vedeli, v kateri vrsti se skrivajo vložene kumarice in kje so pospravljene testenine. Za shranjevanje so poleg steklenih posod najbolj pogoste še plastične, ki funkcionirajo podobno kot steklene, le da so lažje. Slednje lahko kombiniramo tudi z izborom kovinskih košar ali kakšnih pletenih škatel in skrinj.