Toplota se nalaga v zidovje stavbe, počasi se je navzame tudi sicer dobro izolirana hiša, ki postane zalogovnik toplote. Ko stanovanje zračimo, spuščamo vanj tudi vroč zrak, ki je okrog stavbe in na pregretih tlakovanih površinah. Najtežje vročino prenašajo majhni otroci, bolniki in starostniki, še posebej tisti, ki so bolni in gibalno ovirani in ne morejo vsak trenutek pobegniti kam v naravo ali vsaj v park.  

Sicer se ljudje z vročino spopadamo različno. Včasih so babice polivale z vodo prag pred hišo, češ da bo bolj sveže in hladneje ob odprtih vratih potem tudi v stanovanju. To je le delno res, saj je hlad čutiti le nekaj trenutkov, potem pa zvišana zračna vlaga poveča občutek nelagodja. Težje namreč prenašamo vlažno kot suho vročino. Kako si lahko starostnik, še posebej tisti, ki živi sam, pomaga v vročih dneh?  

Stanovanje ali hišo zračimo v zgodnjih jutranjih urah, do takrat, ko se nam zdi, da je zunaj še prijetno hladno, potem okna zapremo. Takrat je tudi primeren čas za kratek sprehod, posedanje na balkonu ali terasi. Lahka oblačila so poleti nujna in ne bomo se kar tako prehladili, če nismo topleje oblečeni. Škodi pa nam lahko neposredno pihanje hladnega zraka iz klimatske naprave ali mrzlega ventilatorja. In paziti moramo, da nismo na prepihu. Če bomo stanovanje hladili z jutranjim prepihom, se mu umaknemo. 

Zastiranje oken je eden od pomembnih ukrepov proti vdoru vročine v stanovanje. Najboljše so klasične rolete ali polknice na zunanji strani oken. Pogosto pa smo zmotno prepričani, da zadoščajo in pomagajo pred vročino roloji ali žaluzije na notranji strani stekel. Tak ukrep bo sicer malenkost omilil vročino, vendar ne bo pomagal, ker bo vročina že vstopila v prostor. Žaluzije ali mrežasti plastični roloji morajo biti na zunanji strani zato, da preprečijo vdor toplote.  

Široke kovinske žaluzije so delno učinkovite, a manj kot rolete. Zato jih kombiniramo z namestitvijo klimatske naprave, do česar pa imajo starejši starostniki pogosto odpor. Zdi se, da se jim zdi nakup potratnost, da se bojijo prevelike porabe elektrike, in tudi, da bi se prehladili. Vemo, da so sodobne naprave lahko varčne in da napravo lahko namestimo tako, da pihanje ne moti, pihanje je tudi bolj razpršeno in ne ozko usmerjeno. Vedno pa lahko gremo iz prostora, prostor ohladimo in zatem napravo ugasnemo, ko se vrnemo. Ob nakupu lahko izberemo klimatsko napravo, ki le hladi, ali tisto, ki ima tudi možnost gretja, kar pride še kako prav v prehodnem obdobju. Cenejše so prenosne hladilne naprave in navadni ventilatorji. Slednji zrak le bolj ali manj mešajo in ga bistveno ne ohladijo.  

Večji finančni zalogaj sicer predstavljajo izmenjevalne naprave, rekuperacijski prezračevalni sistemi, ki črpajo topel zrak in ga ohlajenega pošiljajo v prostor, pozimi pa služijo za dogrevanje, saj je postopek lahko tudi obraten. Vendar je treba to reševati v vsakem prostoru. Možna je sicer tudi vgradnja hladilnih cevovodnih sistemov v stene in tla, kar pomeni, da po ceveh pozimi kroži topla voda, poleti pa lahko ohlajena. Vsi ti sistemi so zasnovani za dolgoročnejšo uporabo in predstavljajo večji finančni vložek. 

Starostnik, ki živi v majhnem stanovanju, naj stanovanje zrači zjutraj ali ponoči, morda na prepih. Najslabše jo odnesejo tisti, ki imajo zastekljene balkone, saj so poleti vroči kot savna in vročino sevajo še v notranjost stanovanja. Tudi jutranje zračenje ne zaleže. Balkon naj zato ne bo zastekljen, naj bo odprt, na njem nekaj visokih rastlin, ki pomagajo ohladiti zrak, tja postavimo tudi senčnik svetle barve. Platnena nadstrešnica, ki v celoti pokrije balkon ali teraso, pa pogosto zadrži vroč zrak spodaj, zato je morda bolje, da ni razpeta ves čas. Starostnik lahko pozno zvečer ali zgodaj zjutraj posedi v prijetnem okolju svojega balkona ali tudi na vrtu, če ne more na daljši jutranji sprehod.