Kopalnica mora biti dovolj prostorna in vse v njej lahko dostopno, varno za uporabo in dobro vidno, kar je pomembno tako za mlajše kot za starejše in ovirane. Realnost je sicer drugačna, česar se pogosto zavemo šele takrat, ko čez noč potrebujemo pomoč ali smo poškodovani. Sami poskusimo najprej odstraniti vse tisto, kar bi lahko povečalo nevarnost za padec in poškodbo, in s čim manj stroški prilagoditi prostor za varno uporabo.

Težavo predstavlja že dvignjen prag pri vhodu v kopalnico, kjer se lahko spotaknemo. Še posebej težko je pri hoji z berglo, hojco ali ob vstopanju z invalidskim vozičkom. Morda si lahko pomagamo s klančino, ob prenovi pa poskusimo prag odstraniti in vrata, ki se odpirajo navznoter, obrniti ali zamenjati z drsnimi. Vrata, ki se odpirajo navznoter, namreč težko zapremo, če se jim ne moremo umakniti. Kaj šele, če bi nam na tleh spodrsnilo in nam od zunaj ne bi mogel nihče pomagati. In ne zaklepajmo se v kopalnico, če ni res nujno.

Tuš kadice s kabinami ter banje so skoraj poglavje zase. Brez trdnih držal na steni je vstopanje in izstopanje nevarno in neudobno. Na mokrih tleh nam spodrsne, brisača ali manjši tepih se lahko zapeljeta pod nogami in nesreča je tu, še večja, če z glavo udarimo ob kakšen rob. Pomagajmo si z gumirano podlogo, ki jo položimo v kad in pred njo.

Običajno so kabine ali prostori za tuširanje tudi precej majhni. Če skozi ozek prehod komaj zlezemo, potem nam bo ob težavah težko kdo pomagal. In nevarna so zgibna vrata ter tista, ki se odpirajo navznoter. Tuš kabina mora biti dovolj velika, da udobno vstopimo in se med umivanjem obračamo, in dobro je, če enoročna pipa ni na sredini, ker se zadenemo vanjo. Najboljši je tuš v nivoju tal, brez kabine, morda ima ob robu fiksno stekleno steno. Če je ta prostor dovolj velik, zaščitnih vrat skoraj ne potrebujemo. Kadar se bomo lotili temeljitejše prenove, pa premislimo, ali res še potrebujemo kad. Za starejše je boljši tuš prostor, ker je varnejši in udobnejši ter omogoča tudi pomoč pri negi ali dostop z vozičkom.

Na starost imamo težave s slabšo okretnostjo in v kopalnici potrebujemo več prostora za gibanje in dovolj odlagalnih površin. Bolje je, če so ob umivalniku in ne na pralnem stroju. Potrebujemo veliko svetlobe in tudi s kontrastno barvo ločene površine. Svetlobe v kopalnici mora biti dovolj, a ne take, da se na gladkih ploščicah in v ogledalu odbija ter zato povzroča bleščavo. Ob prenovi se lahko poigramo in tuš v ravnini tal opremimo v drugi barvi tal, kot je ostali del prostora, morda dodamo še talno gretje in ne pozabimo na držala za prijemanje v tušu in ob stranišču.

V kopalnici potrebujemo tudi prostor za sedenje, ko se oblačimo ali negujemo. Kadar je kopalnica urejena posebej varno in prilagojeno, še ne pomeni, da ne sme biti prijetna, okusno opremljena in sodobna. S pomočjo barvnih dodatkov prostor poživimo in brisače bodo hitro vidne. Z ogledalom, ki sega čez del stene, pa lahko prostor navidezno povečamo in izgubimo občutek utesnjenosti v sicer majhnem prostoru.