Glede na vremenske razmere v hladnejših delih leta moramo za zunanje lesene površine poskrbeti nekoliko prej. Da bo les kar najdlje služil svojemu namenu, je priporočljivo, da je že v osnovi premišljeno izbran. Čeprav to pomeni, da bo začetni finančni vložek posledično višji. Med najbolj vzdržljivimi sortami, ki so primerne za občutno nihanje temperatur skozi posamezne letne čase pri nas, sta tikov les in les sibirskega macesna. 

Za les v osnovi velja pravilo, da ne sme biti v neposrednem stiku s tlemi, ampak na ustrezni distanci, ki jo zagotovimo ali z betonskimi ali kovinskimi podstavki. Ko gre za stebre, so ti po navadi priviti na jeklene nosilce, ki so povezani s točkovnim ali pasovnim temeljem (odvisno od zasnove). Ko pa govorimo o pohodnem zaključnem sloju, kot so tla terase, les v večini primerov nalega na betonski podstavek. Za les je optimalno, če je zaščiten tudi po vertikali, torej ima zagotovljeno streho. Tako namreč preprečimo, da bi se ta navlaževal od zgoraj. Če to ni mogoče, bo obloga hitreje patinirala, les se z leti namreč postopoma spreminja iz rjavih odtenkov v sivkaste. 

Ne glede na izbor lesa pa je nujno, da je ta ves čas primerno zaščiten. Pri tem vreme ni edini dejavnik, ki lahko občutno vpliva na videz in obstoj lesa, temveč tudi škodljivci. Ko govorimo o tikovem lesu, ki se največkrat uporablja kot talna površina na terasah ali zunanjih dvoriščih, je priporočljiva zaščita olje, ki je posebej prilagojeno prav za omenjeno vrsto lesa. Ker je zaščita naravnega izvora, tako še vedno omogoča, da lesne pore ostanejo propustne, premaz pa se z materialom tudi razteza in krči ter tako onemogoča razpoke same zaščite. Kar zadeva les iglavcev, so na voljo različni premazi oziroma lazure, ki ustrezno zaščitijo lesene površine. Z večkratnim nanosom brezbarvnih lazur poskrbimo za potrebno impregnacijo. Če nam naravna barva lesa ne odgovarja, se lahko odločimo še za dodatno barvanje s popolnoma prekrivnim premazom. 

Pozor, če kupujete parket!

Medtem ko je za notranje lesene površine dovolj, da zaščito obnovimo vsakih pet let, je za zunanje lesene površine ta čas vsaj enkrat krajši. Če je les izpostavljen močnim ali izredno močnim vremenskim obremenitvam, pa je treba zaščitne premaze obnavljati na manj kot dve leti ali celo manj. 

Ko se lotimo zaščite lesa, sta najpomembnejši suhost in gladkost lesa. Čistočo zagotovimo s primernim čiščenjem, največkrat kar s krpami in blagim čistilom ali sredstvom za pomivanje, za hitrejši in boljši rezultat pa lahko uporabimo kar visokotlačni čistilec. Ko je površina čista, jo je treba zadostno osušiti. Če je le mogoče, naj bo to zunaj, a pod streho. Ko je les suh, z brušenjem odstranimo zastarane sloje zaščitnega premaza ali druge površinske nepravilnosti, ki so nastale z leti. Po brušenju les dobro obrišemo. Primerno zaščito tako nanašamo na zbrušeno in očiščeno površino, brez prašnih delcev ali delcev umazanije, ki bi se med sanacijo lahko vmešali v zaščitni premaz. Če na vrtni pohištveni garnituri opazimo sledi škodljivcev, moramo pred nanosom zaščite proti vremenskim vplivom zagotoviti tudi zaščito proti tem (najpogostejši napadalci so glive ali insekti). Tudi ta je na voljo v obliki različnih premazov, ki pa vsebujejo biocidna sredstva. 

Tako bo vaša terasa najlepša!