Pogosto od sebe zahtevamo preveč in nato obupamo. Res je težko pri priči močno zmanjšati količino svojih odpadkov. A začnemo lahko z upoštevanjem enega nasveta. Kmalu se bomo privadili in – brez da bi morali o tem razmišljati – denimo s seboj vedno, ko si bomo zaželeli kavo za na pot, prinesli lonček za večkratno uporabo. Ko se bomo privadili enega nasveta, lahko začnemo upoštevati drugega. Majhni koraki nas bodo pripeljali daleč.

Vse je navada. Navadili smo se, da proizvedemo ogromno odpadkov. Če si bomo le dan ali dva zapisovali vse svoje odpadke, bomo hitro videli, da tako naprej ne gre.

Kaj lahko storimo?

Najprej: manj nakupujmo. Navadili smo se, da kupimo marsikaj, česar ne potrebujemo, kar morda niti ne uporabimo. Marsikdaj kupimo preveč, se želimo morda s kakšnim oblačilom le malo razveseliti ali potolažiti. A manj kot kupimo, manj bomo proizvedli odpadkov.

Preizkusimo 30 dni brez nakupov, razen tistih najnujnejših (torej hrane, potrebščin, kot je zobna pasta). Opazujmo, kakšne so naše nakupovalne navade, kaj si želimo kupiti, kdaj. Ko bomo vse to ozavestili, se bomo po koncu meseca dni mnogo lažje zaustavili, preden bomo v nakupovalno košarico položili nekaj, kar bomo kasneje obžalovali.

Reciklirajmo, vendar z zavedanjem, da to ni rešitev težave. Kar je proizvedeno iz recikliranih materialov, spet postane odpadek.

Poskušajmo uporabljati čim manj embalaže za enkratno uporabo. To naj bo vodilo. Čim več živil poskušajmo kupiti tako, da jih lahko ob nakupu takoj shranimo v embalažo za večkratno uporabo.

Ne uporabljajmo plastičnih vrečk. Imejmo več platnenih vrečk. Naj bodo pri roki – v torbici, avtu, službi ...

Če smo v restavraciji, imejmo za vsak slučaj s seboj plastično posodo za morebitne ostanke.

Embalažo za jajca lahko shranimo in zopet prinesemo h kmetu, da jo napolni.

Da bi stran vrgli čim manj hrane, si en dan v tednu vzemimo čas za sestavo jedilnika za sedem naslednjih dni. Ostanke hrane je mogoče ustvarjalno uporabiti za kakšno enoločnico, juho, omleto, rižoto ...

Kadar kupimo živilo, ki ga ne poznamo, se čimprej lotimo priprave. Naj ne stoji na polici ali v hladilniku, dokler ne preteče rok trajanja. Najbolje je takšno živilo kupiti takrat, ko vemo, da se bomo še isti ali naslednji dan lotili priprave. Imejmo že pripravljen recept in nakupljene vse ostale potrebščine.

Če smo pripravili preveč hrane, moramo ostanke skrbno čim prej shraniti v hladilnik, da se ne pokvarijo (kar je še posebej pomembno v toplem delu leta). Tudi pojejmo jih čim prej.

Kar lahko, kompostirajmo.

Odpadke mečimo neposredno v posodo, torej ne v plastično vrečo. Če jih bomo ločevali ter jih ne bomo proizvajali preveč, posode, potem ko jo bomo izpraznili, ne bi smelo biti pretežko oprati.

Ko imamo več gostov, se ne zatekajmo k uporabi krožnikov, kozarcev in pribora za enkratno uporabo. Morda jih raje poprosimo, da vsak pomije za seboj.

Namesto papirnatih brisač uporabljajmo v kuhinji krpe in brisače, ki jih lahko operemo.

Za čiščenje uporabimo stara oblačila, posteljnino, brisače ...

Morda lahko za otroka posežemo po pralnih plenicah.

Palčkam za čiščenje ušes ter vatiranim blazinicam se poskušajmo odreči.

Čistilna sredstva ter kozmetična, kot je denimo šampon, lahko kupimo tako, da jih natočimo v lastno embalažo za večkratno uporabo.

Kupujmo kakovostno. Ne posegajmo po oblačilih, ki so denimo že na prvi pogled videti, kot da ne bodo zdržala več kot nekaj pranj. Če bomo kupovali malo, a kakovostno, bodo tudi proizvajalci začeli na trg pošiljati več takšnih izdelkov.

Uporabljajmo, kar že imamo. Naučili smo se, da si želimo ves čas nekaj novega. Navadimo se ceniti, kar imamo.

Popravljajmo, kar je mogoče popraviti – denimo čevlje, oblačila, aparate ...

Odjavimo se od reklamne pošte. Če nas zanima ponudba, si jo oglejmo na spletu.

Omejimo tiskanje.

Raje si izposodimo knjigo iz knjižnice; če jo kupimo, pa jo posodimo prijateljem. Naj jo prebere čim več ljudi. Naj kroži.

To je le nekaj idej, kaj lahko storimo. Ko imamo v mislih, da je naš cilj proizvesti čim manj odpadkov, hitro sami uvidimo, kaj je še mogoče narediti.

Če se bomo kot posamezniki obnašali ekološko, bodo tudi ponudniki izdelkov začeli proizvajati denimo takšne, ki čim dlje zdržijo in jih je mogoče popravljati. Sledili bodo temu, kar je želja potrošnikov.

V branje priporočamo še: