Kaj se sploh šteje za mini hiško? Za nekoga je že 80 kvadratnih metrov velika hiša "mini" hiša, a pri tem konceptu (angleško: tiny housing) gre resnično za miniaturne hiške. Bivalni prostor je zreduciran na velikost garsonjere ali ene sobe. Za miniaturno hiško načeloma veljajo hiše, ki so manjše od 40 kvadratnih metrov. Najmanjše obsegajo zgolj 10 kvadratnih metrov. 

Pogosto so takšne hiške tudi mobilne, zanje pa se odločajo avanturistični ljudje, ki se radi selijo. Vse več milenijcev pa se za takšen koncept miniaturnega in minimalističnega bivanja odloča tudi zaradi okoljskih razlogov oziroma trajnostnega načina življenja. Namesto da bi gradili in tako trajno posegli v naravo, se odločajo za hiške, ki pustijo minimalen vpliv na okolje.

Seveda pa so nižji stroški eden od glavnih razlogov, zakaj se ljudje odločajo za takšno domovanje. Glede na to, da je povprečna velikost hiše v ZDA približno 230 kvadratnih metrov, je jasno, da se je moral zgoditi velik preskok v miselnosti, ki je spodbudil trend bivanja v miniaturnih hiškah. Ta preskok se je zgodil v času zadnje velike gospodarske krize (2007–2009), ki je zelo vplivala na finančno in posledično tudi premoženjsko stanje Američanov. Danes pa je to preraslo že v pravo gibanje, ki se mu posvečajo številne televizijske oddaje. Mlade generacije, ki svoj denar raje kot za najemnine zapravljajo za potovanja in doživetja, pa v tem načinu življenja vidijo večjo svobodo in povezanost z naravo. 

Zametki gibanja segajo v 70. leta

Začetek gibanja "tiny housing" (miniaturni dom) oziroma "tiny living" (miniaturno bivanje) sega v 70. leta prejšnjega stoletja, ko so arhitekti in umetniki, kot je Allan Wexler, začeli raziskovati koncept bivanja v kompaktnem prostoru. Med pionirje uvrščajo tudi Lloyda Kahna, soustanovitelja publikacije Shelter in pionirja gibanja zelene gradnje, ter arhitekta Lesterja Walkerja. 

Skozi leta so ideje o mini hiškah, ki imajo vse, kar nudijo velike, prerasle v družbeno gibanje, ki je osredotočeno na trajnostno bivanje. Gre za zavestno odločitev posameznikov, da poenostavijo svoje življenje in živijo polno življenje na manjšem prostoru, z manj lastnine in z manjšim vplivom na okolje. 

Velik izziv za arhitekte in za same lastnike

Mini hiške pa so tudi kreativni izziv za arhitekte, kako na tako majhni površini zagotoviti večnamenskost in funkcionalnost. 

In čeprav se mnogi odločijo, da se bodo projekta oziroma gradnje miniaturne hiše lotili kar sami, mini in mobilne hiške na ključ ponuja veliko podjetij. Nedavno se jim je pridružil tudi znani švedski proizvajalec pohištva, ki je na nekaterih trgih začel ponujati svoje majhne hiške. Cena povsem opremljene 17 kvadratnih metrov velike mobilne hiške se začne pri približno 40.000 evrih. Zasnova hiške je povsem okolju prijazna; med drugim ima nameščene solarne panele, kompostno stranišče in grelec vode. 

Po svetu "gradijo" cela naselja z mini hiškami. V Franciji so denimo v bližini Lyona marca letos na zapuščenem parkirišču postavili naselje mini hišk, ki so nekakšne "varne hiše" za ženske z otroki. 

Bivanje v mini hiškah je v zadnjih letih vse popularnejše tudi na Nizozemskem, kar ni čudno, saj je Nizozemska ena najgosteje poseljenih držav v Evropi. V državi naj bi bilo že okoli 500 mini hišk, v katerih ljudje stalno bivajo. V kraju Nijkerk pa so lani celo zgradili eko naselje z modernimi nizkoenergetskimi hiškami v velikosti 39 kvadratnih metrov. 

Vendar pa bivanje na tako majhnem prostoru predstavlja velik izziv. Sčasoma se mnogi Američani, pri katerih je ta trend najbolj razširjen, odločijo za večji prostor. Anketa med 2000 lastniki mini hišk, ki jo je opravila ameriška spletna nepremičninska baza Trulia, je pokazala, da več kot tretjina lastnikov mini hišk obžaluje, da se niso odločili za večjo hišo.

Nekateri menijo, da je sicer trend mini hišk v upadu, a se je znova pokazal kot zanimiv v času pandemije, ko je bila sicer večina zaradi pozivov, naj ostanemo doma, hvaležna za vsak kvadratni meter površine v svojem domu. Predvsem tisti, ki lahko delajo od doma, pa so v miniaturnih, zlasti mobilnih hiškah videli možnost, da se umaknejo v naravo in tam bivajo v času zaprtja, namesto da se gnetejo v stanovanjih v središčih mest.

Kako pa je pri nas?

Tudi v Sloveniji obstaja zanimanje za preprostejše življenje v manjših hiškah. Predvsem mladi se pogosto spogledujejo s tovrstnimi idejami, saj si zaradi vrtoglavo visokih cen nepremičnin le stežka kupijo lasten dom. Tisti, ki si lahko, si uredijo del hiše staršev ali zgradijo prizidek. A tudi to ni najbolj poceni, saj je za to treba dobiti gradbeno dovoljenje, sama gradnja pa lahko predstavlja kar precejšen strošek. 

Na spletnih forumih se zato pogosto razvije debata o tem, ali je možno postaviti mini hišo, bivalni kontejner ali mobilno hiško na zazidljivi parceli ter v njej stalno bivati. 

Po Zakonu o gradnji objektov velja, da je objekt s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt. Ta je narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov in ima vgrajene inštalacije ter tehnološke naprave. V tem smislu pri mobilni hiši na kolesih ne gre za objekt. Vendar pa tudi mobilnih hišk ne moremo postaviti kjer koli, pač pa je treba upoštevati prostorski akt ter druge predpise glede varstva naravnih vrednot in podobno. 

Takšna mobilna hiša pa dobi lastnosti objekta, če ji odstranimo kolesa in jo s pomočjo gradbenih posegov trdno povežemo s tlemi, torej postavimo temelje, vgradimo inštalacije in priključke itd. V tem primeru je treba za postavitev hiške pridobiti gradbeno dovoljenje.

Če imamo v lasti zazidljiv kos zemlje in se nam utrne ideja, da bi na njem zgradili preprosto mini hiško, ki po svojih dimenzijah sodi med tako imenovane "nezahtevne objekte", pa bomo morali pridobiti gradbeno dovoljenje, če mislimo v njej bivati. "Stavba, namenjena bivanju – čeprav dimenzijsko odgovarja pogojem nezahtevnega ali enostavnega objekta – ne sodi med nezahtevne ali enostavne objekte," so pred časom pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor. 

Kaj spada med nezahtevne in enostavne objekte, opredeljuje Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Za enostavne objekte – ti so definirani kot konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja – gradbeno dovoljenje ni potrebno. Za nezahteven objekt, ki je konstrukcijsko manj zahteven, pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje (po poenostavljenem postopku). Vendar pa so predpisi jasni: tovrstni objekti niso namenjeni (stalnemu) bivanju. 

Med nezahtevne ali enostavne objekte sodijo nadstreški za avtomobile, garaže, drvarnice, zimski vrtovi, pokrita skladišča, razne ute, vetrolovi, letne kuhinje in podobni objekti majhnih dimenzij v pritlični, enoetažni izvedbi. Med nezahtevne objekte se našteti uvrstijo, če je imajo površino do vključno 50 kvadratnih metrov. Takšni objekti s površino do vključno 20 kvadratnih metrov pa spadajo med enostavne objekte.